Čeprav je prekomerno uživanje alkohola vedno škodljivo, nova študija razkriva, da ima pri zmernih količinah ključni pomen tudi vrsta alkoholne pijače.
Že leta potekajo razprave o tem, ali je kozarec vina ob večerji zdrava navada ali prikrito tveganje. Nova obsežna raziskava, predstavljena na letnem znanstvenem srečanju Ameriškega kardiološkega združenja (American College of Cardiology), ponuja doslej najjasnejši vpogled v to dilemo in nakazuje, da vse vrste alkohola niso enake.
Z analizo podatkov več kot 340.000 odraslih Britancev, zbranih v okviru projekta UK Biobank med letoma 2006 in 2022, so znanstveniki odkrili pomembne razlike v zdravstvenih izidih glede na to, ali posameznik uživa vino, pivo, jabolčnik ali žgane pijače. Medtem ko je visoka poraba katere koli alkoholne pijače dosledno povezana s slabšim zdravjem, raziskava prinaša nov pogled na morebitne učinke nizkega do zmernega uživanja alkohola, pri katerem postane vrsta pijače odločilen dejavnik.
Zmernost pri vinu bolj zdrava od abstinence
Najzanimivejša ugotovitev raziskave so nasprotni učinki različnih vrst alkohola. Zmerni pivci vina so imeli kar 21 odstotkov manjše tveganje za smrt zaradi bolezni srca in ožilja v primerjavi z ljudmi, ki alkohola nikoli ali le občasno uživajo. Po drugi strani pa je bilo že nizko do zmerno uživanje piva, jabolčnika ali žganih pijač povezano z devet odstotkov večjim tveganjem za smrt zaradi istih vzrokov.
Raziskovalci poudarjajo, da so se te razlike pokazale izključno pri nizkih in zmernih ravneh uživanja alkohola. Kot zmerno uživanje so pri moških opredelili med enim in pol ter tremi standardnimi alkoholnimi pijačami na dan, pri ženskah pa med pol in eno in pol standardne pijače dnevno. Ena standardna alkoholna pijača vsebuje približno 14 gramov čistega alkohola.
Prekomernost škodi pri vseh pijačah
Vendar znanstveniki izrecno opozarjajo, da morebitni ugodni učinki vina izginejo takoj, ko uživanje alkohola postane prekomerno. Pri ljudeh z visokim vnosom alkohola, opredeljenim kot več kot tri standardne pijače dnevno pri moških in več kot ena in pol pri ženskah, vrsta alkoholne pijače ni več pomembna, saj prevladajo negativne posledice.
V primerjavi s tistimi, ki alkohol uživajo redko ali sploh ne, so imeli ljudje s prekomernim uživanjem alkohola 24 odstotkov večje tveganje za smrt zaradi katerega koli vzroka. Tveganje za smrt zaradi raka je bilo večje za kar 36 odstotkov, tveganje za smrt zaradi bolezni srca in ožilja pa se je povečalo za 14 odstotkov.
Sporočilo raziskave je jasno: ne glede na to, katero alkoholno pijačo posameznik izbere, prekomerno uživanje alkohola škoduje zdravju in občutno skrajšuje življenjsko dobo.
Zakaj ima vino drugačen učinek?
Postavlja se vprašanje, zakaj naj bi imelo vino drugačen učinek. Znanstveniki ponujajo več možnih razlag – od biokemične sestave do življenjskih navad. Rdeče vino vsebuje veliko polifenolov, spojin, ki lahko ugodno vplivajo na zdravje srca. A odgovor ni zgolj v sestavi pijače. Raziskovalci poudarjajo, da se vino pogosteje uživa ob obrokih in je pogosto povezano z bolj kakovostno prehrano.
"Vsi ti dejavniki skupaj kažejo, da tako vrsta alkohola kot z njo povezane življenjske navade prispevajo k opaženim razlikam," je pojasnila Zhangling Chen.
Kljub temu je treba rezultate razlagati previdno. Gre za opazovalno raziskavo, ki ne dokazuje vzročno-posledične povezave, podatki pa temeljijo na samooceni udeležencev. Strokovnjaki opozarjajo, da varne količine alkohola ni in da je abstinenca z vidika zdravja vedno najvarnejša izbira.
Vir: Večernji
