Splošno razširjeno prepričanje je, da kompulzivno vedenje ujame ljudi v 'zanko prisilnih ritualnih navad', nove raziskave pa kažejo, da je ta razlaga morda nepopolna.
Dolga leta so kompulzivno vedenje razlagali kot stanje, v katerem ljudje obtičijo v 'zanki navad', ki prevzame nadzor nad njihovo samokontrolo. Nova raziskava Univerze za tehnologijo v Sydneyju (UTS), ki temelji na študijah na podganah, zdaj izpodbija to dolgoletno domnevo.
Kompulzivno vedenje se pojavlja pri številnih duševnih motnjah, vključno z obsesivno-kompulzivno motnjo, motnjami zaradi rabe substanc in motnjo hazardiranja. V teh primerih ljudje vztrajno ponavljajo določena dejanja, čeprav se zavedajo, da imajo škodljive posledice. Skupaj te motnje prizadenejo milijone ljudi po vsem svetu.
Zakaj so za kompulzijo krivili navade
Vodja raziskave in vedenjska nevroznanstvenica dr. Laura Bradfield je pojasnila, da imajo navade običajno pomembno vlogo. Omogočajo nam delovanje na 'avtopilotu' pri rutinskih dejavnostih, kot sta umivanje zob ali vožnja po znani poti, s čimer se sprostijo miselni viri za druge naloge.
"Če pa med vožnjo otrok stopi na cesto, se nenadoma zavemo okolice in se osredotočimo na to, kar počnemo. Takrat ponovno prevzamemo zavesten nadzor, razmišljamo o možnih izidih in prilagodimo svoje vedenje," je povedala dr. Bradfield.
"Pri kompulzivnem vedenju, kot sta umivanje rok ali igranje igralnih avtomatov, je znanstveno stališče dolgo veljalo, da so ta vedenja postala zakoreninjene navade, zato se jih ljudje težko osvobodijo in ponovno prevzamejo kognitivni nadzor.
"Slikanje možganov kaže, da je pri ljudeh s kompulzivnimi motnjami pogosto prisotno vnetje v striatumu, delu možganov, ki sodeluje pri izbiri dejanj. Zato smo se odločili preveriti, ali bi sprožitev vnetja v tem delu možganov pri podganah povečala zavestno vedenje."
Vnetje usmerja odločitve stran od navad
Študija, ki jo je vodil dr. Arvie Abiero v okviru svojega doktorskega raziskovanja na UTS in je bila nedavno objavljena v reviji Neuropsychopharmacology, je spremljala, kako se podgane učijo in nadzorujejo svoje vedenje. Raziskovalci so ugotovili, da je sprožitev vnetja v striatumu vedenje usmerila k bolj premišljenemu, napornemu odločanju, ne pa k navadam.
"Presenetljivo je bilo, da so živali postale bolj ciljno usmerjene in so še naprej prilagajale svoje vedenje glede na izide, tudi v okoliščinah, kjer bi običajno prevladale navade," je povedala dr. Bradfield.
Raziskovalna skupina je učinek povezala z astrociti - zvezdastimi celicami v možganih, ki podpirajo nevrone. Vnetje je povzročilo njihovo razmnoževanje in motilo delovanje bližnjih skupin nevronov, ki nadzorujejo gibanje in odločanje.
Ponovni premislek o izvoru kompulzije
Raziskava bo zanimiva za psihologe, psihiatre, bolnike in skrbnike, ki se ukvarjajo s kompulzivnimi motnjami. Ugotovitve kažejo, da lahko v nekaterih primerih kompulzivno vedenje izhaja iz prevelikega (čeprav neustreznega) zavestnega nadzora, ne pa iz njegovega pomanjkanja.
Študija nakazuje, da bi zdravila, usmerjena na astrocite in zmanjševanje nevrovnetja, pa tudi širši protivnetni ukrepi, kot sta telesna vadba ali boljši spanec, lahko odprli nove možnosti zdravljenja.
"Veliko kompulzivnega vedenja se ne prilega dobro hipotezi o navadah. Če si nekdo nenehno umiva roke zaradi skrbi pred mikrobi, tega ne počne brez razmišljanja - zavestno se odloča za ta napor," je dejala dr. Bradfield.
"Naše ugotovitve ponujajo novo razlago teh vedenj, ki je v nasprotju z uveljavljenim pogledom. Na tej osnovi je mogoče razviti nova zdravljenja in posege, ki bi učinkoviteje obravnavali te bolezni in motnje," je še dodala.
Vir: SciTechDaily
Preberite si tudi: Način, kako govorite, razkriva skrite osebnostne motnje