DNK morda razkrila presenetljivo skrivnost porekla Krištofa Kolumba

29. 12. 2025
DNK morda razkrila presenetljivo skrivnost porekla Krištofa Kolumba (foto: profimedia)
profimedia

22. februarja 1498 je Krištof Kolumb, takrat že vidno izčrpan mož v srednjih štiridesetih letih, v pisni obliki določil, da mora njegovo posestvo v italijanskem pristaniškem mestu Genova ostati v lasti njegove družine, 'ker sem od tam prišel in sem se tam rodil'.

Čeprav večina zgodovinarjev ta dokument šteje za jasen in nedvoumen zapis o rojstnem kraju slavnega raziskovalca, so nekateri podvomili o njegovi pristnosti in se spraševali, ali se za zgodbo ne skriva še kaj več.

Lani je več desetletij trajajoča preiskava, ki jo je vodil forenzični znanstvenik José Antonio Lorente z Univerze v Granadi v Španiji, podprla trditve, da Kolumb morda sploh ni bil italijanskega porekla, temveč naj bi se rodil nekje v Španiji staršem judovskega rodu.

Razkritje je bilo oktobra 2024 predstavljeno v okviru posebnega televizijskega programa, predvajanega v Španiji ob obeležitvi Kolumbovega prihoda v Novi svet 12. oktobra 1492.

"Žal z znanstvenega vidika ne moremo zares oceniti, kaj je bilo prikazano v dokumentarcu, saj niso ponudili nobenih podatkov o analizi," je za Manuela Ansedeja in Nuña Domíngueza pri španskem časniku El País povedal nekdanji direktor španskega Nacionalnega inštituta za toksikologijo in forenzične znanosti Antonio Alonso.

Slovenija je dobila novega Loto milijonarja, zadel je rekordno šestico

"Moj sklep je, da dokumentarec nikoli ne pokaže Kolumbove DNK, in kot znanstveniki ne vemo, kakšna analiza je bila sploh izvedena."

Kljub temu so zgodovinski dokumenti vse pogosteje postavljeni pod vprašaj s forenzičnimi analizami bioloških ostankov, kar odpira možnost, da bi lahko Kolumbova DNK razkrila nova spoznanja o njegovi družinski zgodovini.

Na podlagi razlag zapisov, nastalih v njegovi odrasli dobi, je bil mož, ki je v večjem delu zahodnega sveta znan pod angleško obliko imena Christopher Columbus, rojen kot Cristoforo Colombo.

Rojen v Genovi, pa je bil res?

Rodil se je med koncem avgusta in koncem oktobra 1451 v Genovi, živahni prestolnici severozahodne italijanske pokrajine Ligurije.

Šele kasneje v življenju, kot mladenič v svojih dvajsetih letih, je odpotoval proti zahodu v Lizbono na Portugalskem, kjer je iskal premožne pokrovitelje, ki bi financirali njegov drzni poskus, da bi do Vzhoda prišel po 'bližnjici' - tako da bi plul v povsem nasprotno smer.

Kolumb
profimedia

Čeprav večina zgodovinarjev sprejema sodne dokumente, ki Genovo navajajo kot njegov rojstni kraj, se že desetletja pojavljajo ugibanja o alternativnem poreklu.

Ena vztrajnejših govoric trdi, da je bil Kolumb na skrivaj Jud, rojen v Španiji v času hudega verskega preganjanja in etničnega čiščenja.

Zagovorniki te trditve opozarjajo na nenavadne posebnosti v njegovi oporoki ter na razlage skladnje v njegovih pismih.

Zdaj pa se zdi, da bi lahko tudi njegovi lastni geni ponudili novo vrsto dokazov.

Špansko ali sefardsko-judovsko poreklo?

Lorente in njegova raziskovalna skupina so v televizijskem posebnem programu zatrdili, da je njihova analiza kromosoma Y in mitohondrijske DNK, pridobljene iz posmrtnih ostankov Kolumbovega sina Ferdinanda in brata Diega, skladna s španskim ali sefardsko-judovskim poreklom.

To seveda ne izključuje Genove, prav tako pa ne določa nobenega konkretnega kraja v Evropi kot njegovega rojstnega mesta.

Dejansko so Judje, izgnani iz Španije ob koncu 15. stoletja, ravno v času Kolumbovega zgodovinskega potovanja, v velikem številu pribežali v italijansko mesto v iskanju zatočišča, čeprav jih je le malo uspelo.

Toda če bi se Lorentejeve ugotovitve izkazale za utemeljene, bi bilo italijansko poreklo Kolumba težje zagovarjati, hkrati pa bi se pojavila vprašanja o tem, kako bi se lahko oseba sefardsko-judovskega porekla rodila v Genovi v petdesetih letih 15. stoletja.

Da bi bili izsledki splošno sprejeti, bi jih bilo treba skrbno pregledati in po možnosti prepričljivo ponoviti v podrobnostih.

Pa tudi takrat genetika ne pove celotne zgodbe posameznika - odprto ostaja vprašanje, kako je nekdo iz preganjane manjšine postal simbol španske ekspanzije.

Za zdaj Kolumbova zgodba ostaja zgodba o italijanskem mornarju, ki je pritegnil pozornost španskega dvora in bil hkrati slavljen ter grajan zaradi sledi, ki jo je - nehote - pustil v zgodovini, daleč od 'plemenitega in mogočnega mesta ob morju', svoje domače Genove.

Vir: Science Alert

Preberite si tudi: DNK iz Beethovenovih las razkril presenečenje 200 let pozneje