Pozitivna psihologija predstavlja temelj programov za dobrobit po vsem svetu.
Mnogim ljudem, ki želijo izboljšati svoje duševno zdravje in živeti dobro življenje, svetujejo, naj sledijo programom dejavnosti, ki temeljijo na zavestnem prizadevanju za izboljšanje lastnega blagostanja.
Programi pozitivne psihologije pogosto priporočajo dejavnosti, kot je na primer vsakodnevno 'pisanje dnevnika hvaležnosti' (zapisovanje stvari, za katere smo hvaležni) ali izvajanje treh dejanj prijaznosti na teden. Ključni poudarek teh programov je zavestno, usmerjeno prizadevanje za več pozitivnosti.
To svetujejo, sami pa redko počnejo
Vendar pa nedavna raziskava, ki jo je skupaj s sodelavci izvedla Jolanta Burke, izredna profesorica v Centru za znanosti pozitivnega zdravja, RCSI University of Medicine and Health Sciences, kaže, da strokovnjaki za dobrobit te dejavnosti pogosto priporočajo drugim, v resničnem življenju pa jih sami le redko izvajajo.
"To neskladje nam lahko pove nekaj pomembnega o tem, kaj dolgoročno zares podpira dobrobit," razkriva izredna profesorica in raziskovalka.
"Intervjuvala sem 22 strokovnjakov in praktikov pozitivne psihologije - nekateri med njimi imajo več kot deset let izkušenj. Vsi so redno priporočali dejavnosti za izboljšanje blagostanja svojim klientom, prijateljem in družinskim članom ter povedali, da vsako dejavnost prilagodijo potrebam posameznika. Ko pa sem jih vprašala o lastni uporabi praks pozitivne psihologije, je postalo jasno, da teh dejavnosti ne izvajajo redno. Uporabljali so jih predvsem v težjih obdobjih, ko so čutili potrebo po dodatni podpori dobremu počutju."
Raziskava je pokazala, da je dobrobit pri izprašanih strokovnjakih namesto iz sledenja urniku dejavnosti izhajala iz prožnega, na dobrobit usmerjenega miselnega okvira, ki so ga raziskovalci poimenovali 'meliotropni miselni okvir dobrega počutja'.
Izraz izhaja iz latinske besede melior (boljše) in grške tropismos (usmerjanje, gibanje proti). Gre za usmerjanje k tistemu, zaradi česar je življenje vredno živeti. Tak način razmišljanja je pomenil, da strokovnjaki dobrobiti niso obravnavali kot niza nalog, ki jih je treba opraviti, temveč kot naravni del vsakdanjega življenja.
Prav tako nobeden od strokovnjakov ni aktivno 'lovil' sreče ali pozitivnosti. Ko so imeli slab dan, so ga preprosto sprejeli, z zavedanjem, da življenje včasih prinaša tudi težave.
Veliko stvari, ki življenju dajejo smisel
Udeleženci raziskave niso uvajali drastičnih, zavestnih sprememb v svojem življenju, kakršne bi sicer priporočali klientom za izboljšanje dobrega počutja. Že sicer so redno počeli stvari, ki so njihovemu življenju dajale smisel, na primer vsakodnevno branje knjige, prostovoljno delo v lokalni dobrodelni organizaciji, kuhanje najljubšega obroka ali vadbo joge.
Čeprav so takšne dejavnosti pogosto del programov pozitivne psihologije, je bila razlika v tem, da so jih strokovnjaki izvajali zato, ker so bile del njihove identitete ali ker so jim pomagale ohranjati ravnovesje, ne pa zgolj zato, ker jim je bilo to priporočeno.
Prav tako so bili zelo uglašeni s svojim telesom ter so zanj skrbeli enako pozorno kot za svoj um, t.j. z dajanjem prednosti spanju, zdravi prehrani in rednemu gibanju.
Ker so bili zelo pozorni na to, kako njihovo fizično in socialno okolje vpliva nanje, se niso bali sprejeti proaktivnih korakov za zaščito svojega dobrega počutja. Če jih je delo osrečevalo manj ali če je bil nekdo v njihovem družbenem krogu nenehno izčrpavajoč, niso oklevali poiskati alternativ ali omejiti stikov.
Poleg tega so bili odprti za priložnosti, ki so jim omogočale polno doživljanje življenja.
Ena od udeleženk je opisala, kako je čakala pred šolo, da pobere otroka. Vreme je bilo tako lepo, da je sezula čevlje in bosonoga stopila po travi - preprosto dejanje, ki ji je izboljšalo razpoloženje.
Druga je imela zelo slab dan, a ko je tisti večer končno legla v posteljo, jo je preplavil občutek hvaležnosti za toplino in varnost svojega doma v primerjavi z ljudmi, ki so zaradi vojne ostali brez doma.
Njihovo razumevanje pozitivne psihologije jim je pomagalo zaznati te vsakodnevne priložnosti za krepitev dobrega počutja.
Sprememba miselnega okvira
Vsako leto se pojavijo nove aplikacije za dobrobit, šole vključujejo dobrobit v učne načrte, organizacije pa veliko vlagajo v programe dobrega počutja na delovnem mestu. Kljub temu pa učinek teh pobud ostaja skromen. Nekatera poročila celo nakazujejo, da imajo lahko programi za dobrobit tudi negativen učinek.
"Ugotovitve naše raziskave lahko pomagajo pojasniti, zakaj je vpliv teh programov tako različen, ter kažejo, da pozitivne dejavnosti morda niso tako učinkovite za ljudi, ki so prakse dobrega počutja že močno vključili v svoje življenje. Raziskava tudi poudarja nujno potrebo, da raziskovalci in strokovnjaki pozitivne psihologije ponovno premislijo o svojih prioritetah. Namesto ustvarjanja vedno daljših programov dobrega počutja ali spodbujanja iskanja sreče - kar dokazi kažejo, da ni nujno koristno - bi se morali osredotočiti na razumevanje dolgoročnih učinkov praks dobrega počutja," pravi profesorica.
Za vsakogar, ki želi izboljšati svoje dobro počutje, so ugotovitve pomemben opomnik, da ni treba nenehno 'delati na sebi' ali zasledovati sreče. Namesto tega gre raje tiho negovati miselni okvir, ki usmerja k temu, kar je resnično pomembno.
"Ne gre za lovljenje sreče ali siljenje v pozitivno razmišljanje na slab dan. Gre za nežno približevanje stvarem, zaradi katerih se življenje zdi bolj vredno, na načine, ki so skladni s tem, kdo ste. To spremembo miselnega okvira lahko sprejme vsak izmed nas," še zaključi.
Vir: Science Alert, The Conversation
Preberite si tudi: Terapije, ki temeljijo na humorju: "Nad svojim umom imamo več nadzora, kot smo mislili"