Znanstveniki so že vedeli, da šimpanzi in bonobi uporabljajo telesni dotik, da bi zgladili spore in drug drugega potolažili v trenutkih vznemirjenosti. Vendar so Clay in njena ekipa odkrili še nekaj novega.
Objem, dotik ali poljub še pred trenutkom, ko bi lahko izbruhnil spor? Nova raziskava kaže, da šimpanzi in bonobi prijateljski telesni stik uporabljajo prav v takšnih napetih okoliščinah. Več ko je bilo dotikov pred hranjenjem, večja je bila praviloma tudi strpnost živali, ko so se morale potegovati za omejeno količino hrane.
Da objem ali nežen dotik lahko pomaga po prepiru, verjetno ni veliko presenečenje. Znanstveniki že dolgo vedo, da šimpanzi in bonobi s telesnim stikom mirijo vznemirjene člane skupine in popravljajo odnose po konfliktih.
Toda primatologinja Zanna Clay z Univerze Durham in njeni sodelavci so med opazovanjem človeku podobnih opic naleteli na nekaj zanimivejšega: živali so se objemale, dotikale, držale in poljubljale tudi preden je sploh prišlo do spora. To je raziskovalce pripeljalo do vprašanja: kaj pa, če dotik ni samo način sprave, temveč tudi način, kako konflikt preprečiti.
"Opazili smo veliko prijateljskega telesnega stika - objemanja, dotikanja in poljubljanja - v tekmovalnih okoliščinah, še preden je prišlo do očitnega konflikta ali znakov stiske," sta ob objavi raziskave pojasnila Clay in primatolog Jake Brooker, danes raziskovalec na Univerzi Utrecht.
Ko vsi vedo, da hrane ne bo dovolj
Brooker, Clay in sodelavci so vedenje bonobov in šimpanzov sistematično preverili v okoliščinah, v katerih je bilo mogoče pričakovati povečano napetost.
Raziskava je zajela pet skupin bonobov in šimpanzov, ki živijo v polnaravnem okolju v zavetiščih v Demokratični republiki Kongo in Zambiji. V osrednji analizi je bilo zajetih 116 živali.
Poskus je bil zasnovan precej preprosto. Raziskovalci so živalim ponudili omejeno količino hrane, do katere je lahko hkrati dostopalo več članov skupine. Še preden so hrano dobile, so živali vedele, kaj prihaja. In prav takrat je postalo zanimivo.
Pričakovanje hrane je povečalo vznemirjenost, saj je šlo za dragocen in omejen vir, za katerega so morale živali tekmovati. Raziskovalci so zato podrobno spremljali, kaj se dogaja pred začetkom hranjenja, in nato merili, kako strpne so bile živali druga do druge ob hrani.
Med prijateljske stike so šteli različna vedenja: objemanje, dotikanje, držanje za roke, pri bonobih tudi genitalne dotike, pri šimpanzih pa denimo poljubljanje telesa in celo polaganje prstov ali rok v usta druge živali.
Več dotikov, več strpnosti
Pokazal se je precej jasen vzorec.
Živali, ki so pred hranjenjem sodelovale v več prijateljskih telesnih stikih, so pozneje praviloma pokazale večjo strpnost pri skupnem hranjenju. Učinek so raziskovalci zaznali pri obeh vrstah in v večini opazovanih skupin.
Z drugimi besedami: objem ali dotik tik pred potencialno napetim dogodkom morda ni zgolj izraz naklonjenosti. Lahko je tudi nekakšno socialno zagotovilo: med nama je vse v redu, ni se nama treba spopasti.
Avtorji zato takšno vedenje opisujejo kot pomirjujoč oziroma zagotavljajoč telesni stik. Njihovi rezultati kažejo, da bi lahko šlo za prilagodljiv, kratkoročen način zmanjševanja tekmovalnosti in ohranjanja strpnosti v skupini.
V 45 opazovalnih srečanjih so raziskovalci sicer zabeležili več kot 2200 primerov prijateljskega telesnega stika.
Bonobi in šimpanzi niso tako različni, kot radi mislimo
Raziskava je razkrila še eno zanimivost. Bonobe pogosto predstavljamo kot miroljubnejše sorodnike šimpanzov, toda resničnost je bolj zapletena.
Stopnja strpnosti se je močno razlikovala med posameznimi skupinami. Nekatere skupine šimpanzov so lahko strpnejše od nekaterih skupin bonobov. Pomembna torej ni samo vrsta, ampak tudi 'družbena klima' posamezne skupnosti.
Razlikovalo se je tudi, kdo se je pred hranjenjem najpogosteje dotikal. Pri bonobih so bili takšni pomirjujoči stiki pogostejši med samicami, pri šimpanzih pa med samci. To se ujema z različnimi načini oblikovanja zavezništev pri obeh vrstah.
Še posebej zanimivo vedenje so raziskovalci opazovali pri šimpanzih: polaganje ust na telo druge živali oziroma vstavljanje prstov ali rok v njena usta. Takšno dejanje zahteva precej zaupanja, saj se žival prostovoljno postavi v ranljiv položaj. Raziskovalci so takšne stike pogosteje opažali v strpnejši skupini šimpanzov.
Bonobi in šimpanzi so naši najbližji danes živeči evolucijski sorodniki. Zato raziskovalce zanima, ali imajo nekateri načini uravnavanja družbenih napetosti globoke evolucijske korenine.
