Kratka, kalorično omejena dieta, ki je skoraj v celoti temeljila na ovsu, je pri ljudeh z metaboličnim sindromom privedla do presenetljivo močnega in dolgotrajnega znižanja holesterola.
Zelo kratkoročna prehranska intervencija, zasnovana okoli ovsa, lahko po novih raziskavah Univerze v Bonnu, objavljenih v reviji Nature Communications, prinese pomembne izboljšave ravni holesterola.
V študiji so osebe z metaboličnim sindromom le dva dni sledile močno znižanemu energijskemu vnosu, ki je bil skoraj v celoti sestavljen iz ovsene kaše.
V primerjavi z udeleženci, ki so sledili podobni nizkokalorični dieti brez ovsa, so tisti, ki so uživali ovseno kašo, pokazali izrazit padec holesterola. Na tem mestu je pomembno dodati, da je bil ta učinek prisoten še šest tednov pozneje, kar kaže, da ni šlo le za kratkotrajen učinek. Raziskovalci so opazili tudi spremembe v črevesnem mikrobiomu, kar nakazuje na možen biološki mehanizem v ozadju rezultatov.
Oves kot naravno zdravilo
Oves je že dolgo povezan s presnovnimi koristmi, vendar je njegova vloga v sodobni medicinski praksi zbledela.
V začetku 20. stoletja je nemški zdravnik Carl von Noorden uporabljal oves kot zdravljenje sladkorne bolezni in poročal o zelo dobrih rezultatih.
"Danes so na voljo učinkovita zdravila za zdravljenje bolnikov s sladkorno boleznijo," pojasnjuje Marie-Christine Simon, mlada profesorica na Inštitutu za prehrano in živilske znanosti Univerze v Bonnu. "Zaradi tega je bila ta metoda v zadnjih desetletjih skoraj povsem prezrta."
Ovsena posebna dieta
Prostovoljci v trenutni študiji sicer niso imeli diagnosticirane sladkorne bolezni, vendar so vsi imeli metabolični sindrom - stanje, ki znatno povečuje tveganje za njen razvoj. Za ljudi s tem sindromom so značilni prekomerna telesna teža, povišan krvni tlak, visok krvni sladkor in nenormalne ravni lipidov v krvi.
"Želeli smo ugotoviti, kako posebna dieta na osnovi ovsa vpliva na bolnike," pojasnjuje Simonova.
300 gramov ovsene kaše na dan
Udeleženci so smeli jesti izključno ovseno kašo, kuhano v vodi, trikrat na dan. Dovoljeno jim je bilo dodati majhne količine sadja ali zelenjave, drugih živil pa ne.
Skupno je fazo študije z ovseno dieto zaključilo 32 žensk in moških. Vsak je dva dni zaužil 300 gramov ovsene kaše na dan, hkrati pa zmanjšal skupni energijski vnos na približno polovico običajnega. Ločena kontrolna skupina je prav tako sledila kalorično omejeni dieti, vendar brez ovsa.
Zmanjšanje kalorij je pri obeh skupinah prineslo izboljšave zdravja, vendar so bile te bistveno večje pri skupini, ki je uživala oves.
"Raven posebej škodljivega LDL-holesterola se je pri njih znižala za 10 odstotkov - to je pomembno znižanje, čeprav ga ni mogoče povsem primerjati z učinkom sodobnih zdravil," poudarja Simonova. "Poleg tega so v povprečju izgubili dva kilograma telesne teže in njihov krvni tlak se je nekoliko znižal."
To znižanje LDL-holesterola je še posebej pomembno zaradi njegove vloge pri srčno-žilnih boleznih. Presežek LDL-holesterola se lahko nalaga na stenah krvnih žil in tvori obloge, ki ovirajo pretok krvi. V določenih okoliščinah, kot sta telesni napor ali čustveni stres, lahko te obloge počijo. To lahko sproži nastanek krvnega strdka, ki zamaši žilo, ali pa se delci obloge sprostijo v krvni obtok, kar lahko privede do srčnega infarkta ali možganske kapi.
Ugodno za črevesni mikrobiom
Kaj bi lahko pojasnilo močnejši učinek ovsa?
"Ugotovili smo, da uživanje ovsene kaše poveča število določenih bakterij v črevesju," pravi Linda Klümpen, vodilna avtorica študije in sodelavka Simonove.
Črevesni mikrobiom je postal osrednje področje raziskav, saj znanstveniki vse bolj odkrivajo njegov vpliv na presnovo in tveganje za bolezni.
Črevesne bakterije imajo ključno vlogo pri razgradnji hrane in tvorbi presnovnih spojin, ki na različne načine vplivajo na telo. Nekateri od teh stranskih produktov zagotavljajo energijo celicam, ki obdajajo črevesje, in pomagajo ohranjati zdravo črevesno pregrado.
Drugi lahko vstopijo v krvni obtok in vplivajo na procese drugod po telesu, vključno s presnovo lipidov in glukoze. Ugotovitve kažejo, da lahko oves podpira presnovno zdravje ne le s svojo hranilno sestavo, temveč tudi z oblikovanjem mikrobnega ekosistema v črevesju.
Poleg tega mikrobi nekatere svoje produkte pošiljajo po telesu s krvjo, kjer lahko delujejo na različne načine.
"Na primer, pokazali smo, da črevesne bakterije z razgradnjo ovsa proizvajajo fenolne spojine," pravi Klümpenova. "V študijah na živalih je bilo že dokazano, da ima ena izmed njih, ferulna kislina, pozitiven učinek na presnovo holesterola. Zdi se, da to velja tudi za nekatere druge bakterijske presnovne produkte."
Hkrati drugi mikroorganizmi 'odstranjujejo' aminokislino histidin, ki bi jo telo sicer pretvorilo v molekulo, za katero obstaja sum, da spodbuja inzulinsko rezistenco. Ta neodzivnost na inzulin je ključna značilnost sladkorne bolezni.
'Več takoj' je bolje kot 'malo večkrat'
Pozitivni učinki ovsene diete so bili večinoma še vedno zaznavni šest tednov pozneje. "Kratkotrajna ovsena dieta v rednih presledkih bi lahko bila dobro prenosljiv način za ohranjanje normalne ravni holesterola in preprečevanje sladkorne bolezni," pravi mlada profesorica Simonova.
Vendar je v tej študiji žito doseglo učinek predvsem pri visoki koncentraciji in v kombinaciji z zmanjšanim energijskim vnosom: šesttedenska dieta, pri kateri so udeleženci zaužili 80 gramov ovsa na dan brez drugih omejitev, je imela le majhen učinek.
"Naslednji korak bo ugotoviti, ali ima intenzivna ovsena dieta, ponovljena vsakih šest tednov, trajen preventivni učinek," dodaja Simonova.
Vir: SciTechDaily
Preberite si tudi: 7 dni je pred spanjem pila kamilični čaj in ugotovila tole