Nova raziskava, objavljena v reviji Science Advances, je pokazala, da je dieta AHEI, ki vključuje uživanje polnozrnatih žit, sadja in zelenjave, najtesneje povezana z daljšo življenjsko dobo.
Obsežna študija o dolgoživosti je pokazala, da imajo lahko določeni prehranski vzorci merljiv in dolgoročen vpliv na pričakovano življenjsko dobo. Raziskava je analizirala zdravstvene in prehranske podatke več kot 100.000 ljudi iz velike britanske biomedicinske baze podatkov ter spremljala njihove navade in zdravstvene izide v obdobju, daljšem od enega desetletja.
Primerjali so vse obroke glede na pet dobro uveljavljenih zdravih prehranskih vzorcev: mediteransko prehrano (zdrave maščobe, ribe in veliko zelenjave), dieto za zmanjšanje tveganja za sladkorno bolezen (veliko vlaknin, malo sladkorja), DASH dieto, zasnovano za zniževanje krvnega tlaka, rastlinsko usmerjen pristop ter Alternativni indeks zdrave prehrane, znan kot AHEI.
Rezultati so pokazali, da so bili vsi analizirani zdravi prehranski vzorci povezani z manjšim tveganjem za prezgodnjo smrt, vendar je eden posebej izstopal. Gre za model, znan kot Alternativni indeks zdrave prehrane (AHEI), ki je bil razvit za merjenje kakovosti prehrane na podlagi vnosa živil, povezanih z manjšim tveganjem za kronične bolezni. Ta način prehranjevanja daje prednost zelenjavi, sadju, polnozrnatim žitom, stročnicam, oreščkom in zdravim maščobam, medtem ko omejuje uživanje rdečega in predelanega mesa, sladkanih pijač ter rafiniranih žit.
Po ocenah raziskovalcev bi 45-letni moški, ki se dosledno drži tega prehranskega vzorca, lahko v povprečju živel več kot štiri leta dlje v primerjavi z vrstniki z najslabšimi prehranskimi navadami, medtem ko bi ženske lahko pridobile več kot tri dodatna leta življenja.
Študija je analizirala tudi mediteranski način prehranjevanja, DASH dieto in druge prehranske modele, ki so že vrsto let povezani z zmanjšanim tveganjem za srčne bolezni, sladkorno bolezen in nekatere vrste raka. Čeprav so tudi ti pokazali pomembne koristi, so bile razlike nekoliko manjše v primerjavi z vodilnim modelom.
Zanimivo je, da so bili pozitivni učinki zdrave prehrane prisotni ne glede na genetsko predispozicijo udeležencev, kar nakazuje, da lahko življenjski slog omili ali celo preseže določena dedna tveganja.
Avtorji so poudarili, da dolgoživost ni rezultat ene same živilske izbire ali kratkotrajnega režima, temveč dolgoročnega prehranskega vzorca, ki ga posameznik ohranja leta. Izpostavili so tudi, da so spremembe v prehrani smiselne tudi v srednjih letih, ne le v mladosti, saj je koristi mogoče doseči tudi, če bolj zdrave navade osvojimo pozneje v življenju.
Zaključek raziskave je, da lahko dosledna izbira kakovostnih, hranilno bogatih živil resnično in merljivo vpliva na dolžino ter kakovost življenja, prehrana pa ostaja eden najpomembnejših dejavnikov, na katere lahko posameznik vpliva, ko gre za zdravje in dolgoživost.
Vir: Klix
Preberite si tudi: 30-letna študija odkrila najboljšo dieto, s katero boste zdravi dočakali 70 let