"Živeli bomo v veliko boljšem svetu z nedoločeno življenjsko dobo, za nedoločen čas mladi; ne obsojeni na neprostovoljno smrt, niti za nedoločen čas stari."
V slovenskem prevodu je izšla mednarodna uspešnica Smrt smrti (The Death of Death), ki sta jo napisala Jose Cordeiro in David Wood. V knjigi, ki jo nekateri že razglašajo za najpomembnejšo našega časa, avtorja avtorja prinašata radikalno, a znanstveno utemeljeno sporočilo, da fizična nesmrtnost ni več le mit ali znanstvena fantastika, temveč dosegljiva realnost, ki jo bomo morda doživeli že v nekaj desetletjih. Na nas je, da se pripravimo na revolucijo, ki bo za vedno spremenila človeštvo.
Je staranje res neizogibno?
Ste vedeli, da je najstarejši rdeči morski ježek doživel starost 200 let, islandska školjka pa 507? Da v Walesu raste drevo, katerega starost je ocenjena na 4000 do 5000 let? Da veljajo hidre in nekatere vrste meduz za nesmrtne, nedavno pa je bilo ugotovljeno tudi, da bi lahko grenlandski morski pes živel 400 let?
Če to drži – in znanstvene zabeležke pravijo, da drži -, zakaj je bila narava s tem dragocenim darom zdrave dolgoživosti tako mačehovska pri človeku?
Danes zaradi starosti umre več ljudi kot zaradi česar koli drugega. Staranje povzroči več kot 70 % smrti, pred tem pa je vir neizrekljivega trpljenja ostarelih in njihovih svojcev.
Temu ’trdemu orehu’ trenutno še nismo kos, so se pa stvari že začele spreminjati - najprej v svetu idej, raziskav in predikcij tega, kar morda prinaša skorajšnja prihodnost. Pri tem so največja prizadevanja ta hip usmerjena v Silicijevo dolino, razvojni centri vznikajo v raznih delih Združenih držav, Združenem kraljestvu, Kanadi in Avstraliji, zgledu pa že sledijo Nemčija, Rusija, Singapur, Južna Koreja in Izrael.
Pa je biološka nesmrtnost ljudi sploh mogoča?
Primeri iz narave dajejo slutiti, da je.
Danes vemo, da v naravi obstajajo različni organizmi, ki se v osnovi ne starajo, tj. organizmi, pri katerih je staranje zanemarljivo. Prav tako vemo, da v naših telesih že obstajajo celice, ki se ne starajo. To so ’najboljše’ celice v našem telesu (zarodne celice), pa tudi naše ’najslabše’ (rakave celice). Lahko bi skratka rekli, da smo vsaj v tem - ’delčku’ celičnega sveta - ljudje na nek način že nesmrtni.
"Osrednja teza knjige Smrt smrti – da je staranje tehnični problem, ki ga je mogoče odpraviti – predstavlja odmik od prevladujočega razumevanja staranja v sodobni biogerontologiji. Slednja staranja ne obravnava kot enotnega procesa z jasno določljivim vzrokom, temveč kot kompleksen preplet medsebojno povezanih bioloških mehanizmov, ki vključujejo genetske, epigenetske, celične in sistemske spremembe. Prav ta večplastnost odpira vprašanje, ali je staranje sploh mogoče obravnavati kot inženirski problem v enakem smislu kot tehnične sisteme. Ali je realno pričakovati, da bi potencialni geroterapevtiki, uspešno testirani na miših, omogočilo radikalno podaljšanje življenjske dobe pri ljudeh?" v predgovoru h knjigi zapiše prof. dr. Branka Javornik iz Gerontološkega društva Slovenije Srebrna katedra na Univerzi v Ljubljani.
Po mnenju dosedanjega bralstva, med katerimi ne manjka strokovnjakov, je avtorjema s svojo argumentacijo uspelo načeti prepričanje o tem, da je staranje neizogibno življenjsko dejstvo.
"Knjiga je zame veličastna enciklopedija medicinske prihodnosti. Obvezno čtivo za vsakega zdravnika, ki se bo spoprijel s personalizirano medicino. In to bo v prihodnje vsak zdravnik." - Primož Rožman, profesor, zdravnik in avtor
Znanost, ki premaguje smrt
Knjiga nas popelje v osrčje najsodobnejših laboratorijev in raziskovalnih centrov, kjer znanstveniki s pomočjo napredujočih tehnologij bijejo vojno proti staranju. Avtorja prepričljivo pojasnjujeta, kako bodo umetna inteligenca, nanotehnologija, terapije z izvornimi celicami in genetski inženiring v bližnji prihodnosti omogočili ne le zaustavitev staranja, temveč celo pomladitev človeškega telesa.
Ključni koncept, ki ga knjiga predstavlja, je ’ubežna hitrost v dolgoživost’. To je prelomna točka, ko bo znanost za vsako leto našega življenja sposobna podaljšati našo pričakovano življenjsko dobo za več kot eno leto. Po napovedih nekaterih vodilnih strokovnjakov, vključno z Rayem Kurzweilom, bomo to točko lahko dosegli že do leta 2029.
"Živimo v neverjetnem obdobju. To je čas nenehnih in hitrih sprememb, čas popolnih preobratov, živimo morda v najbolj izjemnem obdobju v zgodovini človeštva. Nahajamo se na prelomnici med zadnjo generacijo, obsojeno na smrt, in prvo generacijo, ki bo lahko premagala staranje in smrt. Prišel je čas, da javno razglasimo smrt smrti."
Knjiga Smrt smrti pa ni le poljudnoznanstveno branje; je tudi strasten etični manifest.
Avtorja trdita, da je pravica do življenja najpomembnejša človekova pravica. “Danes vprašanje ni več, ali bo mogoče pozdraviti staranje, temveč kdaj bo to mogoče. Prej ko bo, tem bolje. Smo v tekmi s časom in naš skupni smrtni sovražnik sta staranje in smrt.”
Knjiga ruši tabuje in predsodke o staranju ter nas poziva, naj prenehamo sprejemati propadanje telesa kot nekaj naravnega in neizogibnega. Namesto tega nam ponuja vizijo prihodnosti, v kateri bomo živeli neomejeno dolgo, polni zdravja, energije in ustvarjalnosti.
"Smrt ni več neizogibna. Je le tehnični problem, ki ga bomo kmalu rešili."
