Svet se dela, da ptičja gripa ne obstaja, opozarja strokovnjakinja

"V medijih zadnja leta velja nenapisano pravilo, vsaj tako so mi rekli, naj ne pišem o covidu. Naš skupni razpon pozornosti so zapolnili tisti neskončni meseci, ko smo bili zaprti na podstrešjih in v utesnjenih kotih stanovanj ter zrli v svet, v katerem nismo več mogli sodelovati. Ko je najhujše minilo, smo začutili potrebo, da to poglavje zapremo, ga zaklenemo za težka vrata. Toda s tem smo hkrati pospravili tudi težko pridobljene lekcije tistega časa. Lekcije o tem, kako hitro se sistemi zlomijo, kako se je dve desetletji opozoril o koronavirusih kopičilo brez ustrezne pripravljenosti in kako se lahko sami mehanizmi, na katere se zanašamo za varnost, spremenijo v ogrodje naslednje katastrofe," je za The Conversation zapisala strokovnjakinja. 

Nato pa dodala: "To je danes pomembno, saj se oblikuje nova grožnja: visoko patogena aviarna influenca, znana kot ptičja gripa."

Delamo se, da problema ni

Ptičja gripa še vedno predstavlja nizko verjetno grožnjo trajnega prenosa med ljudmi. Toda to še ne pomeni, da je virus neškodljiv.

Virusi H5 so za ptice izjemno smrtonosni - 9 milijonov jih je poginilo neposredno, na stotine milijonov pa so jih usmrtili, da bi zajezili širjenje. Zaskrbljujoče je tudi vse večje širjenje virusa na sesalce. Do zdaj je vsaj 74 vrst sesalcev, od morskih slonov do polarnih medvedov, doživelo množične pogine.

Posamezni primeri so del širšega premika. Goste perutninske farme ustvarjajo priložnosti, da virus preskakuje med vrstami. V zadnjih dveh letih je bilo v ZDA pozitivnih več kot tisoč mlečnih čred, virusne delce pa so zaznali celo v mleku - kar je zaskrbljujoča pot prenosa. Vsak preskok je preizkus za nova oporišča.

Tudi Evropa beleži porast. Od začetka septembra do sredine novembra 2025 so v 26 državah našli 1.444 okuženih prostoživečih ptic - štirikrat več kot leto prej.

50-odstotna smrtnost za ljudi

Primeri pri ljudeh ostajajo redki, piše Nikki Ikani. "Od leta 2003 je bilo po svetu potrjenih le 992 okužb s H5N1, vendar s skoraj 50-odstotno smrtnostjo. A številke naraščajo."

Ameriki sta od leta 2022 zabeležili 75 primerov, novembra pa so ZDA poročale o prvi smrti zaradi H5N5 pri bolniku z že obstoječimi zdravstvenimi težavami.
In čeprav v Evropi pri ljudeh še niso poročali o primerih, Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni opozarja, da široko kroženje virusa med živalmi povečuje tveganje za prenos na ljudi.

"Moje raziskave se osredotočajo na to, kako se opozorila sesujejo pred katastrofo - od geopolitičnih šokov do obveščevalnih spodrsljajev in industrijskih nesreč. Vzorec je pogosto enak. Tisti na prvi liniji nekaj opazijo zgodaj, toda signal se med potjo navzgor izgubi, razredčen zaradi birokracije, konkurenčnih razlag ali institucionalne pozabe."

Napake, ki jih dr. Ikani preučuje, imajo ponavljajoče se slepe pege: šibke signale, ki jih preglasi hrup, birokratske navade, ki upočasnijo ali omilijo neprijetna sporočila, ter politični nagon po zmanjševanju pomena težav, ki ogrožajo ustaljene pripovedi.

"Če opozorilo razumemo kot verigo od zaznave do odločitve, je razpad pogosto delni. Nekateri členi zdržijo. Drugi se zagozdijo prav v trenutku, ko so najbolj potrebni. In ptičja gripa je zdaj ujeta v takšno verigo. Tehnična sposobnost zaznavanja sprememb obstaja: veterinarji, virologi in nadzorni sistemi zaznavajo signale, sekvencirajo viruse in beležijo izbruhe. Toda infrastruktura, namenjena zgodnjemu prestrezanju virusa, razpada. Agencije, ki so nekoč kartirale področje nastajajočih pandemičnih groženj, so bile izpraznjene - proračuni zmanjšani, kadri izginili."

Nadzor peša in nismo pripravljeni

Študija 31 evropskih držav je opozorila, da je covid razkril 'kritično vrzel v pripravljenosti' in pozvala k standardiziranim kazalnikom in odprtim podatkom kot temelju vsakega prihodnjega odziva. Načrt EU za obdobje pred pandemijo, ki je bil nedavno uveden, je dober korak, vendar ne more prikriti vrzeli v vsakodnevnem spremljanju in odzivanju, zaradi katerih države ostajajo ranljive.

Na drugi strani Atlantika so rezi proračunov pustili ameriški Center za nadzor in preprečevanje bolezni v stiski. "Ameriški znanstveniki opozarjajo, da se je zvezno poročanje upočasnilo: ministrstvo za kmetijstvo ZDA je delilo premalo genetskih podatkov o izbruhu pri govedu in drugih prizadetih živalih, jih objavilo prepozno in v oblikah, ki jih raziskovalci niso mogli uporabiti. To je znanstvenikom onemogočilo sledenje razvoju in širjenju virusa med čredami."

Tudi v Združenem kraljestvu se domače zmogljivosti nadzora soočajo s pritiski: zmanjšan dostop do evropskih obveščevalnih podatkov o boleznih in kronično pomanjkanje veterinarjev slabita zgodnje odkrivanje.

Ko signal znotraj institucij oslabi, oslabi tudi za javnost. In šibko opozorilo redko potuje daleč.

Ljudje so nevarno nevedni za nevarnost

To jasno kaže nedavna anketa: večina Američanov ptičje gripe sploh ne zaznava kot verodostojne grožnje. Pri tem ne pomaga dejstvo, da so lahko simptomi pri ljudeh zelo blagi in ostanejo neopaženi. Primer pri delavcu na mlečni farmi v začetku letošnjega leta ni bil videti nič hujšega od vnetja očesne veznice.

Vse to ne pomeni, da je nova pandemija neizbežna. Zdravstvene oblasti še vedno pravijo, da je možnost učinkovitega prenosa z človeka na človeka majhna. Ti virusi redko naredijo ta preskok. In nismo nemočni. Bolje smo pripravljeni kot pred covidom: imamo kandidate za cepiva, jasnejše protokole in agencije, ki so se naučile bolečih lekcij.

"Toda majhna verjetnost ni enaka ničli. In če bi do tega prišlo, bi bile posledice lahko katastrofalne. Večina ljudi ima določeno imunost proti sezonskim sevom gripe. Proti H5 pa je nimamo," je jasna strokovnjakinja.

"Poleg tega se gripa ne omejuje na krhke posameznike tako, kot se je pogosto covid. Pretekle epidemije gripe so v velikem številu ubijale tudi zdrave odrasle. Skrb vzbuja tudi dejstvo, da je zdravstvena stroka sama tarča napadov, kar slabi prav tisto avtoriteto, ki bi morala signale spremeniti v ukrepanje. Če bomo pogled umaknili od grožnje ptičje gripe, ker so naši sistemi oslabeli, so podfinancirani in nepripravljeni, tvegamo ponovitev istega vzorca. Naslednji alarm pa bo zazvonil prepozno, da bi lahko kdorkoli trdil, da ni videl, kaj prihaja," je še zaključila.

Vir: The Conversation, Science Alert

Preberite si tudi: Ta običajen vitamin pomaga ščititi vaša pljuča pred onesnaženim zrakom