Nürnberški proces je potekal od 20. novembra 1945 do 1. oktobra 1946 v istoimenskem nemškem mestu proti 24 glavnim nacističnim vojnim zločincem in sedmim nacističnim organizacijam, vključno z Gestapom in SS.
Dvanajst jih je bilo obsojenih na smrt z obešanjem (dva v odsotnosti), kazen pa je bila izvršena 16. oktobra 1946. Kljub temu se je eden od nacističnih voditeljev pred izvršitvijo sodbe zastrupil, ko je pogoltnil tableto kalijevega cianida. To je bil Hermann Göring, poveljnik nemškega Luftwaffeja in Hitlerjev določeni naslednik.
Malo gradiva v arhivu
Osemdeset let po sojenju je v kinodvorane po vsem svetu prišel film 'Nürnberg', v režiji Jamesa Vanderbilta, ki se osredotoča prav na Göringa (Russell Crowe), pa tudi na ameriškega psihiatra Douglasa M. Kelleyja (Rami Malek), ki je opravljal psihiatrična izvedenska mnenja nacističnih zločincev.
Film temelji na knjigi 'Nacist in psihiater' (The Nazi and the Psychiatrist: Hermann Göring, Dr. Douglas M. Kelley, and a fatal meeting of minds at the end of WWII) ameriškega novinarja in pisatelja Jacka El-Haija.
"Ko sem raziskoval gradivo za svojo prejšnjo knjigo The Lobotomist, biografijo dr. Walterja Freemana, ki je razvil lobotomijo in jo zagovarjal, sem naletel na študijo o psihiatrih, ki so storili samomor. Med njimi je bil tudi Douglas M. Kelley," je že pred časom razkril El-Hai.
"Freemanova zgodba o Kelleyju me je zelo pritegnila, a v medicinskih in zgodovinskih arhivih sem našel zelo malo gradiva. Zato sem se lotil iskanja novih informacij," je dodal.
Zahvaljujoč Kelleyjevemu sinu je Dagu je El-Hai dobil dostop do škatel z rokopisi psihiatra, od katerih so mnogi imeli veliko zgodovinsko vrednost, saj so vsebovali njegova opažanja iz Nürnberga.
Študija o zapornikih
Douglas M. Kelley (1912–1958) je odraščal v San Franciscu, diplomiral iz medicine na Kalifornijski univerzi v Berkeleyju, doktoriral pa na Univerzi Columbia v New Yorku. Mobiliziran je bil leta 1942, tri leta pozneje pa so ga poslali v Nürnberg, kjer je skupaj s skupino kolegov raziskoval, ali so obtoženi nacistični voditelji duševno bolni.
"Kelley je testiral in obsežno intervjuval vseh 22 nacističnih voditeljev, proti katerim je bila vložena obtožnica na Mednarodnem vojaškem sodišču v Nürnbergu. Izdelal je posebne študije o zapornikih, kot so Hermann Göring, Rudolf Hess, Hans Frank, Alfred Rosenberg, Robert Ley in Julius Streicher," je povedal El-Hai.
Poseben odnos z Göringom
Zanimivo je, da Kelley med nacističnimi voditelji, ki jih je preučeval, ni odkril psihiatričnih bolezni, psihoz ali hudih motenj - razen pri Leyu. Prav tako ni našel izrazitih skupnih lastnosti med njimi, razen nagnjenosti k manipulaciji, ljubezni do moči in predanosti trdemu delu.
Med dokumentacijo je El-Hai našel tudi dotlej neznano gradivo o izvedenstvu Hermanna Göringa. Njegov test inteligence je pokazal IQ 138, kar je bil eden najvišjih med nürnberškimi zaporniki.
Uradno je Kelley Göringa razglasil za zdravega in sposobnega za sojenje, zasebno pa ga je opisal kot 'najbolj neusmiljenega človeka, kar jih je kdaj srečal'.
Hkrati je Kelley z Göringom razvil poseben odnos. "Ni šlo za prijateljstvo, a sta se spoštovala," meni El-Hai.
Tragedija v Kaliforniji
Zloglasni Göring, katerega brat Albert je bil antifašist, je bil odvisen od alkohola in morfija. Kljub temu je bil skrben oče.
El-Hai v knjigi navaja, da je Göring prosil Kelleyja, naj v primeru, da se njegovi ženi Emmi kaj zgodi, posvoji njuno hčerko Edo in jo odpelje s seboj v Ameriko. Kako je Kelley odgovoril na to prošnjo, ni znano.
Po vrnitvi v ZDA je imel Kelley uspešno kariero in postal ugleden profesor psihiatrije in kriminologije na Kalifornijski univerzi v Berkeleyju. Nato pa je 1. januarja 1958 šokiral družino in javnost, ko je storil samomor v družinski hiši v Kaliforniji, pred očmi žene, treh otrok in očeta.
Star je bil komaj 45 let, samomor pa je storil podobno kot Göring - s pomočjo kalijevega cianida, le da ne v tableti, temveč v prahu.
Vir: Telegraf, Jutranji
Preberite si tudi: Rezultati DNK Adolfa Hitlerja razkrivajo mutacijo, ki lahko povzroča mikropenis