Večino vsakodnevnih dejanj poganjajo navade, ki so pogosto usklajene z našimi cilji in pomembno vplivajo na to, ali nam sprememba vedenja uspe ali ne.
Po novih raziskavah Univerze v Surreyju, Univerze Južne Karoline in Univerze Centralnega Queenslanda večino tega, kar ljudje počnemo vsak dan, usmerjajo navade in ne zavestno odločanje.
Študija, objavljena v reviji Psychology & Health, poroča, da se približno dve tretjini vsakodnevnih vedenj začne samodejno, kot posledica navadnih odzivov in ne zavestnega razmišljanja.
Navade nastanejo, ko se ponavljajoča dejanja povežejo z znanimi situacijami, zaradi česar se ljudje ob ponovnem srečanju s takšnim okoljem odzovejo avtomatično. Sčasoma te naučene povezave sprožijo vedenje z zelo malo zavestne pozornosti.
Raziskovalci so prav tako ugotovili, da je bilo 46 % vedenj hkrati vodenih z navadami in skladnih z izraženimi nameni posameznikov. To kaže, da ljudje pogosto razvijejo navade, ki podpirajo njihove cilje, in da lažje opustijo rutine, ki jih pri tem ovirajo.
Merjenje navad v realnem času
Namesto da bi se zanašali zgolj na spomin ali samorefleksijo, je študija uvedla pristop spremljanja navad v realnem času.
Mednarodna raziskovalna skupina je en teden spremljala 105 udeležencev v Združenem kraljestvu in Avstraliji tako, da so jim vsak dan ob naključnih šestih trenutkih pošiljali vprašanja na telefon. Udeležence so spraševali, kaj v tistem trenutku počnejo in ali je bilo to vedenje navadno ali zavestno.
S to metodo so raziskovalci ugotovili, da je bilo 65 % vsakodnevnih vedenj sproženih z navadami, kar kaže, da imajo rutinski odzivi ključno vlogo pri oblikovanju vsakdanjega delovanja.
Profesor Benjamin Gardner, profesor psihologije na Univerzi v Surreyju in soavtor študije, je povedal:
"Naša raziskava kaže, da čeprav si ljudje zavestno želijo nekaj narediti, se dejanski začetek in izvajanje vedenja pogosto zgodi brez razmišljanja, pod vplivom nezavednih navad. To nakazuje, da so lahko 'dobre' navade močan način za uresničevanje naših ciljev. Za ljudi, ki želijo opustiti slabe navade, zato zgolj nasvet, naj se 'bolj potrudijo', ni dovolj. Če želimo doseči trajne spremembe, moramo vključiti strategije, ki ljudem pomagajo prepoznati in prekiniti neželene navade ter jih idealno nadomestiti z novimi, pozitivnimi."
Oblikovanje navad za zdravje
Ugotovitve imajo lahko širše posledice za javno zdravje in programe za izboljšanje dobrega počutja. Raziskovalci priporočajo, da bi se pobude, namenjene spodbujanju novih vedenj, kot sta redna telesna dejavnost ali bolj zdrava prehrana, osredotočale na oblikovanje novih, pozitivnih navad.
Na primer: za nekoga, ki želi začeti telovaditi, občasna vadba morda ne bo dovolj. Najbolj učinkovita strategija bi bila prepoznati vsakodnevno situacijo, v kateri je vadba realno izvedljiva - na primer ob določenem času dneva ali po rednem dogodku, kot je odhod z dela - ter v tej situaciji dosledno izvajati telesno aktivnost.
Podobno pri opuščanju slabe navade, kot je kajenje, zgolj želja po prenehanju pogosto ni dovolj. Najučinkovitejše strategije vključujejo prekinjanje sprožilcev (na primer izogibanje krajem, kjer so prej kadili) in ustvarjanje novih rutin (denimo žvečenje žvečilnega gumija po obroku namesto cigarete).
Dr. Amanda Rebar, izredna profesorica na Univerzi Južne Karoline in vodilna avtorica študije, je ob tem povedala: "Ljudje radi mislimo o sebi kot o racionalnih odločevalcih, ki pred dejanji skrbno premislijo, kaj bodo storili. Vendar se velik del našega ponavljajočega se vedenja odvija z zelo malo predhodnega razmisleka in ga namesto tega samodejno ustvarjajo navade."
Kdaj nam avtopilot pomaga - in kdaj ne
Dr. Grace Vincent, znanstvenica za področje spanja in izredna profesorica na Univerzi Centralnega Queenslanda ter soavtorica študije, pravi, da ugotovitve prinašajo upanje ljudem, ki si prizadevajo za bolj zdrav življenjski slog:
"Naša študija kaže, da dve tretjini tega, kar ljudje počnemo vsak dan, sprožijo navade, in da so te navade večino časa usklajene z našimi nameni. To pomeni, da če si zadamo ustvariti pozitivno navado - bodisi na področju boljše higiene spanja, prehrane ali splošnega dobrega počutja - lahko računamo na notranji ‘avtopilot’, ki prevzame nadzor in nam pomaga te navade ohranjati. Žal pa niso vse navade enake. V naši raziskavi je bila izjema telesna vadba, saj jo je pogosto sprožila navada, vendar je bilo manj verjetno, da bi se v celoti uresničila zgolj ‘na avtopilotu’ v primerjavi z drugimi vedenji."
Vir: SciTechDaily
Preberite si tudi: Znani profesor nevrologije na Harvardu pravi, da te 4 navade ubijajo naše možgane (in to vsi počnemo)
Novo na Metroplay: