Nerodno vam je in nato se pojavi: topel val, ki se začne vzpenjati po vratu in razlije čez lica. Bolj ko razmišljate o tem, bolj vam je vroče in bolj zardevate. In če kdo to opazi, se vse skupaj še poslabša.
Zakaj se torej to dogaja? Ko smo že tako in tako v zadregi, se lahko ta nehoteni odziv zdi kot dodatna kazen. A evolucijska znanost nakazuje, da ima rdečica v resnici lahko družbene prednosti.
Kaj je rdečica?
Rdečica je vidna telesna reakcija, ki se pojavi ob čustvih, kot so zadrega, sramežljivost ali pretirana samorefleksija. Povzroča jo kratek porast pretoka krvi v kožo ušes, obraza, vratu ali prsnega koša.
Ko čustvo sproži rdečico, se aktivira simpatični živčni sistem. Ta nadzoruje samodejne telesne funkcije in sprosti adrenalin (epinefrin), kar povzroči, da se drobne mišice v krvnih žilah sprostijo.
V telesu adrenalin običajno oži krvne žile, v obrazu pa deluje nasprotno. Žile se razširijo. To pomeni, da v kožo priteče več krvi, nam pa postane v obraz vroče. Nenaden naval krvi blizu površine je videti kot rdečica.
Pri ljudeh s svetlejšo poltjo je rdečica bolj opazna. Pri temnejših odtenkih kože je sprememba lahko manj vidna ali sploh nevidna, vendar se isti fiziološki proces vseeno dogaja.
Ne glede na to, ali drugi to opazijo ali ne, boste v obrazu še vedno čutili toploto ali mravljinčenje.
Družbena vloga rdečice
Ljudje običajno zardimo, ko se močno zavedamo sebe, kar je pogosto posledica nezaželene družbene pozornosti.
Čeprav je vpleten sistem 'boj ali beg', rdečica ni namenjena pripravi na nevarnost. Znanstveniki menijo, da se je razvila kot družbeni signal in torej kot način, da drugim pokažemo, da se zavedamo napake ali da nam je nerodno.
To lahko dejansko pomaga graditi zaupanje, saj ljudje rdečico pogosto dojemajo kot znak poštenosti ali iskrenosti, še posebej zato, ker je nehotena. Rdečica lahko deluje kot neverbalno opravičilo za družbeni spodrsljaj in pomaga ohranjati družbene vezi po prestopu.
Različna čustva lahko povzročijo rdečico, mehanizem pa je vedno enak: povečan pretok krvi v obraz in občutek vročine. Razlika je v tem, da je rdečica ob jezi, denimo, posledica vzburjenosti in frustracije, medtem ko rdečica ob zadregi izhaja iz samozavedanja in družbenega čustva.
Ljudje zaradevajo iz različnih razlogov. Neka študija je na primer pokazala, da so otroci s socialno anksioznostjo zardeli zaradi zadrege, ko so prejeli pretirano pohvalo, v primerjavi z zmerno pohvalo ali brez nje.
V nadaljevalni študiji so raziskovalci ugotovili, da so otroci z visoko stopnjo narcizma (kar pomeni pretiran občutek lastne pomembnosti, željo po občudovanju in pomanjkanje empatije) zardeli le ob zmerni pohvali. Raziskovalci so menili, da je to zato, ker pohvala ni ustrezala temu, kako dobro je otrok menil, da se je odrezal.
Kdo najpogosteje zardi?
Ženske in mlajši ljudje zardevajo pogosteje. To lahko pojasni, zakaj rdečico pogosto povezujemo z mladostjo, vitalnostjo in plodnostjo.
K zardevanju so bolj nagnjeni tudi ljudje s socialno anksioznostjo.
S staranjem in več življenjskimi izkušnjami pa zardevamo manj. To lahko pomeni, da bolje poznamo družbene norme, ali pa nas manj moti, če jih kdaj prestopimo.
Ljudje z obraznim eritemom (trajna rdečica obraza) so pogosto zmotno dojeti kot tisti, ki zardevajo. A to stanje ima lahko različne vzroke, vključno z rozaceo, alergijskim kontaktnim dermatitisom, reakcijami na zdravila in lupusom eritematozusom (kronično avtoimunsko boleznijo).
Tudi živali lahko zardevajo. Nekateri primati imajo bledo kožo na obrazu, ki lahko pordeči, na primer japonski makaki in plešasti uakariji.
Kdaj poiskati pomoč zaradi rdečice
Ker je rdečica nehoten odziv, je ne morete ustaviti, ko se enkrat začne.
Če pa rdečica traja več kot nekaj dni, jo spremlja bolečina ali vas zaradi estetskih razlogov zelo moti, se posvetujte z osebnim zdravnikom ali zdravstvenim delavcem.
Kognitivno-vedenjska terapija (oblika pogovorne terapije, ki pomaga preoblikovati neustrezne misli in vedenja) lahko koristi ljudem, ki zardevajo zaradi socialne anksioznosti.
V redkih primerih, ko je vzrok prekomerno aktiven simpatični živčni sistem, je lahko priporočena operacija. Obstajata dve vrsti: simpatektomija, pri kateri se odstrani del simpatične verige (dolga veriga živčnih vlaken ob hrbtenici), in simpatikotomija, pri kateri se ta veriga prereže blizu drugega rebra, kjer se povezuje s hrbtenico.
Dokazi kažejo, da so ti posegi učinkoviti in lahko izboljšajo kakovost življenja ljudi s hudimi simptomi.
Za večino ljudi pa rdečica ne zahteva zdravniškega posega. Če znate prestati zadrego, je lahko ta nehoteni odziv priložnost za razmislek o signalih svojega telesa ter o tem, kaj razkrivajo o vas in vašem odnosu do sveta.
Vir: Science Alert
Preberite si tudi: Znanost je končno dokazala, kako zelo vas ima rad vaš pes