Uspešna glasbenika mag. art. Alenka Gotar in njen srčni izbranec Anže Šuštar, narodno-zabavni 'hitmaker', sta se lani poročila, svojo zvezo pa letos maja okronala še z rojstvom sina Nikolasa. Zelo iskreno sta nam zaupala, kako sta potekala nosečnost in porod in kakšno je zdaj življenje v troje. Alenka in Anže svoje sreče ne skrivata, mali Nikolas, ki je med fotografiranjem ves čas pridno spal, pa poskrbi, da sta starša polna energije in ponosa.
Alenki se je po dolgem času uresničila velika, največja želja: postala je mama majhnemu fantku Nikolasu. Seveda pa vse ni potekalo brez zapletov, pravita Alenka in Anže. "Priznati morava, da je bilo na začetku nekaj težav, predvsem zaradi pritiskov okolice. Ko pa sva nastopila v oddaji Zvezdana na TV Slovenija, se je najino življenje umirilo, ljudje so naju sprejeli in podprli, že takoj naslednji mesec sem bila noseča.
Zanimivo je to, kako se je usoda zahvalila Zvezdani: Nikolas se je rodil točno na njen rojstni dan." Ker se je Alenka v prvem trimesečju nosečnosti odlično počutila, so bile težave in izjave zdravnikov v drugem trimesečju alarm, da je treba počivati in se predvsem posvetiti zdravju otroka in seveda nosečnice.
"Nosečnost je na začetku potekala povsem brez težav, v drugem trimesečju pa so se pojavile hujše težave, zaradi katerih sem bila tudi hospitalizirana, tako da sem se kmalu poslovila od odrov, popolnoma ustavila moj hiter ritem življenja in se posvečala sama sebi in mojim učencem. Malo pa je nosečnost spremljal tudi strah, ker mi je zdaj že bivša ginekologinja položila na srce, da bo pri moji starosti otrok težko povsem normalen, kar je idiotizem brez primere. Hvala bogu me je prevzela dr. Tulova v ljubljanski porodnišnici in kasneje dr. Merlo v Postojni, ki sta te trditve strogo zavrnila in imela prav. Rodila sem prelepega zdravega fantka," se smeji Alenka, ki ima ves čas na očeh svojo srečo, majhnega Nikolasa, ki je med pogovorom in fotografiranjem ves čas mirno spal v vozičku.
Ime po Anžetovem dedku
Anže in Alenka se še dobro spominjata poroda. Najprej sta sicer mislila, da bo otrok rojen v Ljubljani, kjer sta bila navdušena nad dr. Tulovo, vendar sta se iz zasebnih razlogov odločila za postojnsko porodnišnico, kjer je zanju poskrbel dr. Merlo. Za Alenko je bil to ganljiv trenutek, ki ga nikoli ne bo pozabila, saj je zanjo porod ena od najlepših izkušenj v življenju.
"Porod je bila ena od najlepših izkušenj v življenju, čeprav je bil dolg in se je končal s carskim rezom. Anže je bil ves čas zraven, celo smejala in hecala sva se. Imela sem tudi epiduralno anestezijo. Bil pa je en čudovit trenutek pri carskem rezu.
Ravno ko so vzeli Nikca iz trebuha, je iz zvočnikov prepeval Jan Plestenjak: 'Pustil ti bom sanje, pleši vse do zvezd.' Dr. Aleksander Merlo je zdravnik z največjim srcem in hvaležna sem mu za vse, predvsem pa, da je tako lepo in prijazno pospremil našega Nikca na ta svet."
Anže pravi, da je bil zanj to nedvomno najlepši dan njegovega življenja. "V trenutku ko je dr. Merlo rekel, da gre zares, me je po vsem telesu spreletela kurja polt, ampak mi je skozi celoten porod uspelo ohraniti mirne živce in smisel za humor, da sem lahko Alenki stal ob strani, ko me je najbolj potrebovala. Trenutek, ko sem dobil Nikca v naročje, pa je nepopisen ... prevzela me je mešanica občutkov, ki jih ne znam opisati in jih po mojem tudi nikoli ne bom ... čarobno!"
In šele potem je novorojenček dobil ime, saj sta želela otroka najprej videti in ga potem poimenovati: "Ko sva šla v porodno sobo, sva se šele odločila, kako se bo pisal, ker sva oba obdržala svoja priimka, z imenom pa sva počakala, dokler ga nisva videla. Imela sva izbranih več imen in en dan po rojstvu sva se odločila za ime Nikolas. Odločitev sem prepustila Anžetu, ker se je tako poklonil spominu na svojega dragega dedka, legendarnega Nika Zajca, ki mu je idol, navdih in spodbuda."
Dobrodošlica za Nikca
Kmalu po porodu je prišel dan, ko je Alenka z dojenčkom prišla iz porodnišnice. Tudi tokrat se je očka Anže izkazal, saj je svojima najdražjima priredil najlepšo dobrodošlico. "Anže mi je pripravil najlepšo možno dobrodošlico, okrasil je stanovanje in me pričakal z rožami in napisom. Res je bilo lepo priti domov, v dom nove družinice," pove Alenka.
Tudi Anžetu bo ta dan ostal v spominu za vekomaj, kot pravi. "En dan prej sem malo bolj natančno pogledal po stanovanju in se odločil za akcijo, da fantek pride na bleščeče. Ker sem tisti dan prišel domov šele ob desetih zvečer, sem se dela lotil kar takrat. Pripravil sem vse, še dodatno zloščil. Na koncu sem čez celo stanovanje razobesil napis 'Dobrodošel doma Nikolas' in na vrata narisal štorkljo, ki nese dojenčka, za Alenko pa sem nastavil rože in prav tako napis. Občutek, ko sva čez prag prinesla novega člana družine, je bil neverjeten, in stanovanje je zasijalo v povsem drugačni luči, to je zdaj naš dom!"
In kar hitro so se navadili drug na drugega in ujeli nov, družinski ritem ter začeli uživati v družinskem življenju, pravita oba, Alenka pa je še dodala: "Moram pa še nekaj priznati: Anže je najboljši, najbolj predan očka, takega bi si vsakega ženska lahko le želela. Oba se ogromno ukvarjava z najinim fantkom, ampak Anže mi je v vsakem trenutku v veliko pomoč, ni mu težko nič, poleg tega ima v sebi to vedrino, ki v najinem sinku zbuja velikega veseljaka, saj se ves čas smejita."
Družinsko življenje
"Hvala bogu je Nikolas povsem nezahteven fantek, pa ga ne poveličujem. Redkokdaj joka, je prijazen, dobrovoljček po očku, zdrav fant, ki ne zahteva veliko. Seveda je bilo težko, ko so bili krčki in smo bili utrujeni. Vendar je neprecenljivo, da zvečer okoli devete ure zaspi in spi do sedmih zjutraj. Vmes ga samo nahraniva in spi dalje. Tako da nam ostaja dovolj energije za igro, ukvarjanje z Nikolasom, pa tudi za vsakdanje opravke in delo," pravi zadovoljna mamica.
Alenka svojega sinka tudi doji, vendar dodaja tudi adaptirano mleko. Pri skrbi za dojenčka zelo aktivno pomaga Anže, ki je zelo navdušen nad vlogo očka. "Seveda! Mislim, da bi moral to znati vsak oče. V svoji preteklosti sem že previjal svojega bratranca, sestrično in pa seveda mojega mlajšega bratca, tako da mi previjanje ni tuje in niti malo odveč. Seveda pa previjanje ni edina skrb, ki ti jo otrok naloži, in pri vseh sem zraven, kolikor se le da, saj sem mnenja, da mora biti oče ravno toliko dejaven pri otroku kot mama, če izvzamemo dojenje seveda," razlaga Anže.
Vsekakor je to pohvale vredno, saj ob skrbi za dojenčka Anže tudi pridno dela, njegov delovni dan je tako popolnoma napolnjen. "Moram priznati, da se je moj urnik kar malo spremenil oziroma malo bolj natrpal, odkar sem postal očka. Vsak dan ob šesti uri zjutraj začnem službo, ki traja do dveh popoldne. Po službi hitim domov, kjer me čakata Alenka in Nikolas, in popoldneve navadno posvetim njima. Po navadi ima Alenka v popoldnevih kakšne opravke, saj dopoldneve posveti malemu, tako da marsikatero popoldne ostaneva z Nikolasom sama doma in se imava naravnost super! Večeri so čas za vaje z ansamblom ali sestanke z mojimi strankami, vikendi pa so zapolnjeni z nastopi."
Zaneseva se le sama nase
Glede na to, da sta oba zelo zaposlena, bi pričakovali, da imata veliko pomoči. Vendar ni tako, saj sta imela z varstvom za Nikca zelo slabo izkušnjo: "Ker sva dala veliko skozi, sva se naučila, da se najprej zaneseva sama nase. Zgodilo se nama je, da sva dala Nikca v varstvo in je bil nedolžen fantek orožje za čustveno manipulacijo in vrednostne sodbe glede naju, tako da sva potem še bolj zožala krog ljudi, ki jim zaupava. Tako nama zdaj kot varuška pomaga le odlična vzgojiteljica in animatorka Nastja Lakner, sestra mojega varovanca Žige Laknerja, in teta Magdalena."
Trenutno Alenka še uživa na porodniškem dopustu. "Ta hip res uživam porodniški dopust in res so trenutki z Nikolasom neprecenljivi. Sicer sem že deset dni po porodu morala spet začeti delati. Z Žigo Laknerjem, ki trenutno pobira nagrade na veliko, sva zaradi velikih projektov delala kar prek Skypa, medtem ko je Nikec spal, kmalu pa sem preverila tudi vse moje druge učence, ki sem jih že prej odlično pripravila, tako da tudi drugi posegajo po nagradah in žanjejo uspehe. Tako nimam slabe vesti, če zdaj malce odklopim, sicer pa smo na zvezi ves čas in kmalu bom spet v polnem pogonu. Zdaj pa imamo počitnice," pravi Alenka.
Kljub temu je tudi že stala na odru. Povedala je, da je bilo težko le prvič zaradi posledic carskega reza, zdaj pa se je njeno telo že skoraj povsem rehabilitiralo in bo kmalu spet takšna, kot je bila pred porodom.
Najraje sta mama in oče
Tako se Alenka in Anže vsak dan odpravita na sprehod z Nikolasom v vozičku. Sprehajajo se predvsem po njihovem domačem kraju, vendar se večkrat z avtomobilom odpeljejo na izlet. "Nikolas je že kar popotnik. Seveda bomo letos šli skupaj na počitnice, in to zelo kmalu. Kam, pa naj bo skrivnost," pove Alenka. Nikakor pa ne moreta skriti navdušenja nad majhnim dojenčkom, njuno največjo srečo. "Vedela sem, da bo lepo. Zdaj pa se ga ne morem nagledati, ne morem ga dovolj 'prelupčkati'.
Nič do zdaj, pa sem doživela res fantastične stvari, se ne more primerjati s temi občutki, sploh ko se fantek nasmehne. Je pa res, da tudi nikoli prej nisem čutila strahu. Zdaj sem pa kot levinja.To je brezpogojna ljubezen," pravi Alenka, pa tudi Anže se ne počuti bistveno drugače: "Priznam, da se kot oče počutim fenomenalno. Človek začne na svet gledati čisto drugače, občutek odgovornosti je zdaj tisti, ki narekuje tempo življenja, saj veš, da nisi več sam in da je v ozadju nekdo, čigar življenje je odvisno od tebe. Zdaj večino svojega časa posvečam delu in karieri, da bom lahko sinu omogočil lepo življenje. Kdaj pa kdaj seveda slišim kakšen očitek, češ da si nočem več vzeti časa za pivo s sodelavci po službi ... ne menim se za to, saj zaradi veliko večjega obsega dela od drugih vsak dan iščem vsako prosto sekundo, ki bi jo lahko preživel z mojo družinico, ki mi je na prvem mestu. Ni lepšega občutka od tega, ko se po napornem 'špilu' z ansamblom v jutranjih urah vrnem domov in poljubim ženo in otroka ter v njunem objemu pomirjen zaspim."
Nikolas se sicer že odziva in komunicira, zaradi česar sta njegova starša nad njim seveda še bolj navdušena. "Nikolas je zelo odziven fantek, zelo kmalu se je začel obračati s hrbta na trebuh in nazaj, plazi se, kljub trem mesecem že prijema igračke, jih nosi v usta, prepoznava naju. Jasno nakaže, kdaj je lačen, utrujen, pa tudi ko je vesel in zadovoljen. Začel je tudi komunicirati z glasovi, kot bi se pogovarjal. Vesela sva, da je bister deček," razlaga Alenka.
In ker je tako priden deček, imata tudi Alenka in Anže nekaj časa zase, kot par. "Že pred rojstvom otroka sva bila zelo povezana, imava zelo trden odnos, veliko sva morala dati čez, da sploh lahko živiva najino ljubezen. In mnogi so nama rekli, da se vsak skrega, ko pride otrok. Seveda je Anže moral kdaj pa kdaj potrpeti kake nosečniške hormonske muhe. Ampak to je malenkost v primerjavi s preizkušnjami zadnjih treh let. Nikolas je najin odnos še poglobil. Lepo je. Imava mir. Imava najinega Nikolasa, imava drug drugega in nekaj dobrih ljudi okoli sebe. Dobro in pošteno delava in pri tem sva uspešna. In vsi mi smo za zdaj zdravi. Več ne potrebujeva," zaključi Alenka.
Foto: Primož Predalič
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del