“Vsak mora imeti priložnost,” je prepričana pevka Alenka Gotar, ki je na lastni koži izkusila, kako je, če skoraj nihče ne verjame vate in si tarča posmeha. Na srečo ima zlate starše, ki so ji vedno stali ob strani in ji, čeprav niso bili premožni, omogočili, da je izpolnila največje sanje: postati operna pevka.
Bila je pridna punčka, odličnjakinja, ki je hkrati delala dve šoli, saj je že od nekdaj vedela, da si želi v tujini študirati solo petje.
“Vedela sem, da bom samo s trdim delom prišla do štipendije, ki mi bo to omogočila. Zares mi ni bilo nič podarjeno, za vse sem se morala boriti sama in na srečo sem imela vedno močno podporo mame in očeta. Moji starši so bili pripadniki srednjega sloja, imela sem manj kot otroci iz soseščine in včasih mi je bilo res hudo, ko so se igrali s punčkami in drugimi igračami, ki jih jaz nisem mogla dobiti.
Nekateri so mi zaradi tega tudi nagajali, se norčevali iz mene, ampak jaz sem z glasbenimi in šolskimi uspehi dokazovala, da to ni merilo. Včasih nisem imela lepih oblek, nisem imela dragih blagovnih znamk in še danes ne dam veliko na to. Zdi se mi pomembno vlagati v druge stvari, v znanje ali pa vsaj v nepremičnine, ne pa vse v videz,” pravi pevka, ki je staršem še danes hvaležna, da so ji privzgojili veselje do znanja in do šole.
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del