Andreja Sterle Podobnik: "Zaradi težkega nahrbtnika sem imela ožuljene rame."

Andreja Sterle Podobnik: "Zaradi težkega nahrbtnika sem imela ožuljene rame." (foto: osebni arhiv) osebni arhiv
Vir: Story
2. 2. 2017

Deset izjemnih žensk, deset izjemnih dosežkov, deset izjemnih zgodb je predstavila revija Jana, bralci in bralke revije pa so imeli zelo težko nalogo med njimi izbrati Slovenko leta. Častni naziv je tako letos pripadel Andreji Sterle Podobnik, tekačici, ki je ob svojih štirih desetletjih pretekla ultramaratonsko preizkušnjo v nepalski Himalaji.

Andreja Sterle Podobnik si je za 40. rojstni dan izpolnila posebno željo. Nastopila je na ekstremnem ultramaratonskem teku okrog Mount Everesta, in čeprav je bila na startu edina, ki se profesionalno ne ukvarja s športom, je zmagala.

Je mati dveh otrok in podjetnica iz Starega trga pri Ložu. Pravi, da ima njen dan 27 ur, saj ji uspe v en dan stlačiti kup obveznosti - ki pa zanjo to niti niso. V Cerknici z možem vodita podjetje z dvema dejavnostma - on vodi orodjarstvo, ona pa velnes, kozmetiko in savne. Tu sta še dva otroka pa vsakdanji trening, kuhanje, izobraževanja in še in še. Na Everest Trail Raceu je z naskokom ugnala vso konkurenco, favoritinjo za zmago, Britanko Jennifer Hill, ki je zasedla drugo mesto, pa premagala za neverjetne tri ure. V šestih dneh je v pogorju Himalaje pretekla 160 kilometrov in vsak dan v mrazu, vetru ter v zraku z malo kisika premagala več kot 29 tisoč metrov višinske razlike. S časom 30 ur in 53 minut je zasedla tudi izvrstno drugo mesto v absolutni konkurenci. Izredna ženska, polna iskrive moči in upanja, zato je bila tudi izbrana za Slovenko leta 2016 revije Jana.

Story: Kdaj ste se začeli ukvarjati s športom?

S športom se ukvarjam že od mladih nog. V osnovni šoli sem trenirala biatlon. V srednji šoli sem se usmerila bolj v kolesarstvo in skupinsko vadbo pa planinarjenje, po 20. letu pa sem se zaradi službe, družine, študijskih obveznosti preusmerila v tek, saj v kratkem času narediš veliko za telo in duha. Prav tako pa že od 20. leta poučujem skupinske vadbe v domačem kraju. Še vedno se zelo rada odpravim v gore, ko čas in vreme dopuščata.

Story: Kaj vam tek da, zakaj tečete vsak dan?

Tek je moja sprostitev, sprostitev telesa in duha. Tudi ko sem najbolj utrujena od celega dne, se zvečer z lučko odpravim teč v temno noč in uživam. Naredim bilanco preživetega dne in naredim načrt za naslednjega.

Story: Koliko časa namenite treningu, kakšen je vaš trening?

Običajno vsak dan treniram 1-2 uri - kolo, tek, hribi, skupinska vadba. V prejšnjem letu, ko sem se pripravljala za Everest, sem trenirala 3-5 ur dnevno, kot mi je dopuščal čas in kakršen je bil načrtovani trening.

Story: Kakšni so vaši tekaški načrti, želje?

Vedno sem stremela k ekstremizmu, ker sem človek, ki vedno potrebuje izzive, nove izkušnje in doživetja ter nove cilje, zato že iščem nove ekstremne podvige, ki mi bodo začinili življenje. Vsako leto se z možem odpraviva na maraton v eno izmed velemest. Tekla sva že maratone v Londonu, Parizu, Barceloni, Madridu, Rimu, Beogradu, Rotterdamu. Prijateljica iz Argentine, ki sem jo spoznala na Everest Trail Raceu, me vabi, da pridem na prekrasne Trail tekme, ki potekajo v Andih, kamor me prav tako vleče že dolga leta.

Story: Kot že omenjeno, ste zmagali na teku okrog Mount Everesta. Zakaj ste se odločili za ta podvig?

Zaljubljena sem v gore in njihovo tišino, mir in občutek svobode in prav taki občutki me prevzemajo ob dolgih tekih, kjer se človek preklopi v neke druge dimenzije in se posveti predvsem in samo sebi ter tako še bolj spoznava svojo dušo in telo ter svoje sposobnosti, tako psihične kot fizične.

Story: Kaj ste razmišljali, ko ste tekli? Kako psihično zdržati tak dolg tek? Ste imeli kakšne priprave?

Everest Trail Race je znan kot ena izmed najtežjih svetovnih tekem na področju Trail tekmovanj. Pet let, kolikor sem sama preučevala to tekmo, sem preučila vse podrobnosti, ki so o tej tekmi na spletu. Vanj sem vložila veliko fizičnega treninga in prav tako psiholoških priprav z branjem knjig in literature s tega področja. Ne morem mimo dejstva, da imam za seboj že 20 let športne zgodovine, veliko tekem in veliko izkušenj, ki so mi pri tem podvigu prišle še kako prav. Vse krize, slabe izkušnje, težave, ki sem jih že kdaj doživela in preživela na preteklih preizkušnjah, sem predelala, vizualizirala in jih memorizirala kot pozitivno izkušnjo, ki je vedno minila z mojo trmo in vztrajnostjo. Vedela sem, da z neskončno željo, voljo, trmo, predvsem pa močjo, s katero sem se podala na to preizkušnjo, lahko dosežem tudi nemogoče.

Story: Kako je potekal ta maraton, koliko časa je trajal, kako dolga je bila pot?

Maraton poteka v šestih etapah, to je šest dni, 160 kilometrov s skupaj premaganimi 30 tisoč metri višinske razlike. Vsak dan premagaš od 22 do 38 kilometrov in 5000 metrov višinske razlike, to je vsak dan skoraj dvakrat na Triglav. S tem, da je utrujenost iz dneva v dan večja, pomanjkanje spanja, visoka nadmorska višina, slabosti, glavoboli, hrana in vse drugo še otežijo potek tekme. S seboj v nahrbtniku nosiš vse, kar potrebuješ v šestih dneh. Sama sem imela devet kilogramov težek nahrbtnik, zato sem imela ožuljene rame, žulje po nogah, rokah zaradi mokre opreme. Šest dni brez vode, elektrike, svežega perila, ob dodatnih težavah, ki jih imamo ženske ob mesečnem perilu. Res je bilo težko, tako fizično kot psihično, saj se ves čas bojiš, da boš zbolel, da ne boš dokončal tekme, se poškodoval, ker je tudi teren zelo zahteven in nevaren. Na poti je veliko kriz, ko se vprašaš, kaj tam počneš. Najraje bi se preslikal domov, skril in videl, da te ne bi nihče nič spraševal.

Tretji dan te boli že prav vsak milimeter telesa, in če želja, volja in moč niso dovolj velike, je ob takem ekstremnem naporu, kjer si popolnoma sam, težko priti do cilja. Nikogar nimaš, ki bi te spodbujal, bodril, tolažil, in sam sebi moraš biti res dober prijatelj, da zmoreš in presežeš samega sebe. Moč uma je ob takih naporih veliko pomembnejša kot fizična moč, saj te glava kaj hitro lahko prepriča o nehumanosti naporov, s katerimi se srečuješ. Je pa cilj, ki ga dosežeš, nekaj, kar človek težko opiše z besedami. Občutek, ki ga doživiš, je kot ponovno rojstvo. Presegel si samega sebe, premagal sebe in se predvsem našel. Ob takih naporih in preizkušnjah zagotovo spoznaš bistvo življenja, ki ni v materializmu, ampak v takih doživetjih, ki ti jih taka tekma zapiše globoko v srce. Ob vseh težavah in nadčloveških naporih ostanejo v srcu zapisani samo lepi spomini, ki se nikoli ne zabrišejo.

Eva Jandl

Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Story05/2017

Naročite se na revijo Story:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Priporočamo

Nova Story že v prodaji

Story 05/2017

Story 05/2017, od 26. 01. 2017