Antonella Clerici: San Remo ji uresničuje sanje

Vir: Story
14. 2. 2010

Tokratni, jubilejni 60. festival bo povezovala domača televizijska zvezdnica Antonella Clerici (48), s katero smo tik pred začetkom imeli priložnost tudi ekskluzivno pokramljati.

Story: Leta 2005 ste že bili del festivalskega spektakla. Vam letos laska mesto voditeljice na okroglem 60. festivalu?

Verjeli ali ne, ne samo jaz, ampak tudi moje kolegice in kolegi si zelo želijo voditi spektakel, kot je sanremski festival. Ko so me poklicali s televizije RAI ter mi ponudili vodenje jubilejnega, 60. San Rema, sem bila neznansko vesela. Uresničila se je moja največja profesionalna želja. Po evforiji pa sem se začela spraševati, v kaj sem se podala.

Story: Zdaj že veste, v kaj ste se podali?

Odgovornost ni majhna. Za teden dni so vsi mediji zazrti vate! Novinarji v tiskovnem središču festivala niso milostljivi. Čakajo, da se zgodi majhna nepravilnost, da te lahko ‘poglodajo’. Do zdaj sem marsikatero poleno srečno preskočila, če jih bom deležna tudi v San Remu, jih bom tudi tam. (smeh)

Story: Zanimivo, ste TV-voditeljica z nazivom diplomirana pravnica?

Res je. Medtem ko zdaj opravljam študij novinarstva, sem pravo diplomirala le zato, da zadovoljim starše. Nikoli si nisem želela opravljati tega poklica. Vedno je bila želja v drugih vodah – na primer voditi sanremski festival.

Story: Ali ob vodenju tako pomembnega dogodka človek kljub številnim izkušnjam sploh čuti kakšno tremo?

Trema mora biti, saj ti požene adrenalin po žilah, in to te spodbudi, da svoje delo še bolje opraviš. Sicer pa, ko stopim pred občinstvo in kamere, pozabim na vse. Obstajava samo še Antonella in občinstvo!

Story: Do zdaj ste svoje znanje pokazali v številnih oddajah: tako športnih, otroških, kuharskih kot tudi v resničnostnih šovih. Kaj vam je ostalo najbolj pri srcu?

Opravila sem res dolgo pripravništvo! Televizijsko pot sem začela brez botrov, in to na majhni regionalni postaji Telereporter. Sama sem ustvarjala oddaje, vse od koncepta do realizacije. Bila sem celo maskerka same sebe in, verjeli ali ne, tudi čistila in pripravljala sem studio, kjer smo snemali. S trdim delom mi je uspelo priti do današnjih uspehov. Zato me vsaka oddaja marsikaj nauči, ker sem vedno aktivni del redakcije. Sem poklicna novinarka in drugače ne bi moglo biti!

Story: Katera oddaja je pustila poseben pečat?

Ker zame življenje ni lepo brez dobre hrane, bi se takoj vrnila k vodenju oddaje La prova del cuoco – Kuharjeva preizkušnja. Vodilni so bili zelo skeptični, ko smo začeli to oddajo, vendar s trdim delom in mogoče tudi z mojo iskreno spontanostjo (počutila sem se, kot da bi bila doma pred štedilnikom) nam je uspelo pripeljati oddajo do velikega uspeha, skratka, prirasla mi je k srcu. V tej oddaji sem slastno preizkušala jedi, in če mi kdaj kaj ni ugajalo, sem se celo spozabila ter vse povedala v mikrofon. Ko sem videla osuple avtorje in režiserja, sem ugotovila, kaj sem storila. Nasmejala sem se in … vse je šlo mimo.

Story: Pravite, da radi dobro jeste. Kako potem vzdržujete svojo odlično postavo? Imate tudi obdobja hujšanja?

Nisem privrženka shujševalnih diet, ta filozofija mi ne pripada. Nekaj časa preživim tudi v telovadnici, čeprav z muko. Osebni trener ima z mano res težko delo, ker sovražim telovadbo, ampak kamere zahtevajo svoje in kot profesionalka se le potrudim. (smeh)

Story: Veliko italijanskih medijev večkrat daje poudarek tudi na vaše telesne atribute. Vam je to všeč ali vam gre včasih že na živce?

Odkar pomnim, imam ‘svoje obline’. Nikoli nisem bila trska! Še več, v najstniških letih se mi je že porajal kompleks velikih prsi. Motile so me. Ker se bojim, ne bi nikoli stopila do plastičnega kirurga, sem se morala sprejeti in iz vsega tega povleči le pozitivno. Najprej sem se šalila na svoj račun, kasneje pa to prednost nekako izkoristila. Kolegi novinarji večkrat dajo poudarek na mojo ne prav koščeno postavo, in ne na moje oprsje, vendar me vse to prav nič ne prizadene, kvečjemu se prisrčno nasmejem.

Story: Tudi sicer imate z novinarji lep odnos. Niso vsi vaši kolegi tako prijazni, nekateri so celo pikri.

Z občinstvom imam prečudovit odnos, in to je najlepše darilo za moje dolgoletno trdo delo. Naklonjenost mi ljudje izkazujejo na različne načine, imajo me za eno izmed njih, za osebo brez dlake na jeziku, brez maske, skratka za osebo, ki ji lahko zaupajo in ki se za slavo ni odrekla temu, kar v resnici je. In tako je tudi z novinarji. Ne iščem jih, vendar jih tudi nikoli nisem pustila na cedilu, kljub temu pa so me v zadnjem obdobju mojega življenja zelo razočarali. Odkar sem se zaljubila in živim s 13 let mlajšim partnerjem, so napisali vse prej kot kanček resnice. Jaz poznam resnico in se prav nič ne sekiram, Eddy pa je velikokrat jezen in tudi žalosten. O njem so pisali, da ga vzdržujem, da sem mu podarila že ne vem koliko avtomobilov, da mora biti tudi on član redakcije, s katero sodelujem in še in še …

Story: Zakaj po vašem mnenju to počnejo?

V Italiji tudi 30 let starejši moški od partnerice ni nič čudnega, če pa je ženska 13 let starejša od partnerja, je to nesprejemljivo. Poleg tega je Eddy po materi Afričan, po očetu pa Belgijec in sploh ne potrebuje moje pomoči za dobro preživetje. Govori šest jezikov in je bil, ko sem ga spoznala, že uspešen menedžer.

Story: Vajin ponos je tudi hčerkica Maelle, ki bo ravno dan po končanem festivalu v San Remu upihnila prvo svečko?

Presrečna sem, saj sem ne prav rosno mlada mamica. Rodila sem namreč pri 45. Svojo srečo sem strnila tudi v knjigi Cucciolo di mamma (Mamim mladiček), kjer prek živalskih mladičev prikazujem odnos med materjo in otroki. Sicer pa: materina ljubezen je univerzalna, ali ne?!

Story: Bi dejali, da vas je materinstvo še polepšalo?

Res je. Sreča človeka polepša, vendar vam na uho povem, da fizično Antonella Clerici ne ugaja Antonelli Clerici. Sem zelo kritična do same sebe! Priznam pa, da ne rinem v suženjstvo estetike, ne dramatiziram. Sprejmem to, kar sem!

Story: Še za konec najinega klepeta. Kaj kot uspešna dama svetujete drugim ženskam?

Menim, da je vedno najbolje ostati to, kar smo, ne dovoliti, da nas povozijo težki trenutki, ki jih zelo pogosto srečujemo. Ko nam to uspe, imamo v sebi tolikšno moč, ki se ne ustavi pred nobeno oviro!

Domen Mavrič

Nova Story že v prodaji

Story