Velikokrat se premalo zavedamo tega, kako srečni smo. In čeprav se vsak dan srečujemo s tragičnimi zgodbami z vsega sveta, nas je 19-letni Nigerijec Blessing Eleke, ki je pred dvema letoma prvič stopil na evropska tla, spomnil, da se moramo življenju večkrat zahvaliti za ponujene priložnosti.
Blessing je nogometaš, ki se je tudi v naši mali državi že zapisal v zgodovino. Poleti je namreč veljal za najboljšega strelca prve lige, kot pravi, pa njegova ljubezen do nogometa živi, odkar pomni. "Ko sem bil majhen, sem veliko igral nogomet, čeprav starši nad tem niso bili ravno navdušeni. Ker sem se zvečer pozno vračal domov, so mi nogomet tudi prepovedali igrati, ker so želeli, da bi se izobrazil, hodil v šolo ... Vendar, ko v nečem tako uživaš, ko izraziš tolikšno strast, je rinjenje z glavo skozi zid skorajda brezpredmetno," nam je povedal Blessing, ki se kljub prepovedi ni odpovedal svoji srčni želji - postati profesionalni nogometaš.
V rojstnem mestu Lagosu, drugem največjem mestu v Afriki, je namreč začel obiskovati nogometno akademijo Flying Sports, ki je bila ustanovljena prav zato, da bi najboljše nigerijske nogometne igralce predstavili klubom v Evropi. Ko ga je na eno izmed tekem prišel gledat iskalec talentov iz Italije, ga je prepričal v trenutku in Blessing je hitro pristal v italijanskem prvoligašu Sassuolu. Danes je 19-letnik član nogometnega društva Gorica in kot pravi, so starši na njegove dosežke zelo ponosni. Čeprav še nikdar niso obiskali Evrope, Blessing pravi, da imata največ možnosti za polet na drugo stran sveta njegova brata, ki sta prav tako nogometaša. "V Nigeriji je zelo veliko dobrih nogometašev, zato je še toliko težje priti v dobre ekipe. Vsak dan molim za brata, da se mi pridružita v Evropi, in verjamem, da bo kmalu tako," nam je povedal in dodal, da doma zanj navijajo trije bratje in štiri sestre. "Nigerijske družine so izredno velike.
Navadno štejejo po 10 ali 12 ljudi," nam je povedal in dodal, da tako, kot lahko predvidevamo, tudi njemu v otroštvu ni bilo postlano z rožicami. Revščina in pomanjkanje denarja sta pač del vsakdana, a Blessing meni, da je veliko več kot denar vredna ljubezen. "V tem življenju bi morala biti pomembna le ljubezen. Če ni ljubezni, če se ljudje nimajo radi, potem ni nič," nas je spomnil mladenič, ki je kljub veliki razdalji z družino izredno povezan. In prav pomanjkanje skupnega časa s sorodniki mu je v prvih dnevih v Evropi povzročalo največ težav. "Ko sem se preselil sem, sem imel le nogomet. Težko mi je bilo, ker si v okolju, ki ga ne poznaš, nimaš prijateljev, nič ti ni znano ... Takrat sem se osredotočil na treninge, ne hodim ven, ne pijem alkohola, nimam dekleta, popolnoma sem osredotočen na to, kar delam, ker vem, kaj želim doseči," nam je pojasnil in dodal, da so ga ljudje, kljub stereotipom o hladnih Slovencih, pri nas izredno dobro sprejeli. "Slovenija je zelo lepa in ljudje tudi. Nihče se me ne izogiba, vsi me pridejo pozdravit, se pogovarjajo z mano, s soigralci se odlično razumemo in veliko se šalimo skupaj," nam je povedal in dodal, da pred prihodom v Slovenijo o naši državi ni vedel skoraj ničesar, je pa poznal Zlatka Zahovića in njegove nogometne uspehe. Sicer pa je po njegovem mnenju vse to komaj začetek. Pred kratkim so ga na njegovo dolgoletno željo povabili v nigerijsko reprezentanco, vendar je moral povabilo za nekaj časa potisniti na stranski tir, saj so bili z goriškim klubom ravno sredi tekem. V zanj značilnem slogu tudi v takšnem trenutku iz vsega potegne le najboljše in tudi tokrat nam je razplet dogodkov razložil tako, kot se za izredno hvaležnega človeka spodobi. "Očitno to ni bil pravi čas zame. Počakal ga bom in vem, da bo prišel," je še dodal Blessing, ki bi si v prihodnosti sicer želel zaigrati za najboljši evropski nogometni klub, Barcelono.
Napisala Kaja Milanič
Fotografije Foto Lado
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
