David Bowie - odkrito, provokativno in neizprosno o fantu iz Brixtona

V provokativni knjigi, opremljeni s fotografijami, pisateljica Wendy Leigh razkriva moža, ki se skriva za temi brezštevilnimi podobami. S poglobljenimi intervjuji z notranjimi poznavalci glasbene industrije, poslovnimi sodelavci, tesnimi prijatelji ter ljubimci in ljubimkami pripoveduje celotno necenzurirano resnico o uganki z imenom David Bowie.

Nadarjeni posebnež in pretepač

David Bowie, ki se je kot David Robert Jones rodil 8. januarja 1947 v četrti Brixton v južnem Londonu, je že v svojih zgodnjih najstniških letih veljal za nadarjenega posebneža, a tudi nagnjenega k pretepanju.

Kot najstnik je tako v enem od pretepov staknil tudi poškodbo, ki je kasneje postala del njegovega zelo prepoznavnega imidža.

Potem, ko se je zaradi nekega dekleta stepel s prijateljem, ki ga je s pestjo zadel v oko, je kar štiri mesece preživel v bolnišnici in prestal niz operacij. Te mu žal niso povsem rešile vida, zato ima še danes deformirano vidno percepcijo. Poškodba je pustila tudi vidne posledice. Barva njegove šarenice je sicer še vedno modra, a ker je zenica za vedno ostala razširjena, je videti, kot bi bilo njegovo levo oko drugačne barve od desnega.

• "Poleg tega je zaradi neenakih očes njegov pogled hipnotičen. Čeprav je nekaj časa trajalo, da se je privadil dejstvu, da nima več enakih očes, in čeprav se je samemu sebi zdel 'čuden', je priznal: 'Zelo sem užival v tem znamenju časti.'"

Čeprav mu je udarec Georgea Underwooda nepopravljivo poškodoval vid, se je David zavedal, so napad izzvale njegove podle spletke. Georgeu je odpustil in ostala sta dobra prijatelja, nekaj malega kasneje tudi člana iste glasbene skupine. David kot saksofonist in spremljevalni pevec, George pa glavni.

V navdih mu je bil Elvis

Davida je za glasbo že v njegovih zgodnjih najstniškh letih navdušil oče, ki je domov prinesel gramofon in plošče Elvisa Presleya, Fats Domina in The Platters, na mladega Davida pa je takrat še največji vtis naredil kar Presley.

• "Niti David ni bil neobčutljiv na pomembnost dejstva, da si deli rojstni dan z elvisom. To je pripomoglo k njegovemu občutku za lastno usodo, k njegovi drugačnosti. Ko je gledal sestrično Kristino, hčer tete Une, kako je plesala ob zvokih pesmi 'Hound Dog' kmalu po izdaji leta 1956, se je zaljubil v glasbo. 'Moč glasbe je name naredila velik vtis. Takoj zatem sem si začel kupovati plošče', je dejal."

Njegov prvi pravi inštrument so bile ukulele, kasneje je začel igrati tudi klavir, še nekaj kasneje saksofon, pri svojih 15 letih pa je ustanovil tudi svojo prvo skupino.

Ko je končal srednjo šolo, je staršema povedal, da želi postati pop zvezdnik. In seveda nista bila navdušena. A David se ni dal.

Po še nekaj neuspešnih poskusih v skupini King Bees in bendom Riot Squad, se je odločil za solo kariero, nadel umetniško ime David Bowie, leta 1967 izda svoj prvi solistični singel The Laughing Gnome, šest tednov pozneje pa še svoj prvi studijski album s preprostim naslovom David Bowie. A pravega uspeha ni bilo, dokler 11. julija 1969 ni izšla Space Oddity, ki govori o fiktivnem astronavtu majorju Tomu v vesolju, le pet dni kasneje pa je Apollo 11 s prvo človeško posadko poletel na Luno. Pesem je postala ultimativna številka ena na top lestvicah in Davida izstrelila med zvezde.

Ko je leta leta 1970 David objavil že svoj tretji studijski album The Man Who Sold the World, ki ga je promoviral na ameriški turneji, je osupljal tudi s svojim imidžem. Medtem ko so tiste dni vsi rokerji prisegali na džins, je David začel nositi obleke in oprijete pisane kombinezone, in ko je leta 1973 sledil še dokumentarni koncertni film Ziggy Stardust and the Spiders from Mars, je Ziggy Stardust postal Davidov alter ego.

Droge in osvajalski podvigi

Njegov neverjetni uspeh pa je imel tudi svoje senčne plati.

David je bil v sedemdesetih povsem odvisen od mamil, a se je odvisnosti kasneje uspešno ozdravil in leta 1977 objavil album Low, ki je nastal pod vplivom glasbe skupine Kraftwerk, v osemdesetih, ko je ustvarjal pop glasbo, pa je preživljal najbolj sijoče trenutke svoje kariere. Njegovo zasebno življenje pa so takrat zaznamovale večinoma bežne avanture.

• "Davidovi ljubezenski podvigi v vseh letih predstavljajo izredno pestro spolno odisejado, ki jo lahko pripišemo ne samo nejgovi čednosti ter vitki, miščasti in prožni postavi, njegovemu dinamičnemu spolnemu nagonu, mogočnemu in opevanemu premoženju, zvezdništvu in veliki sposobnosti, da te pritegne temveč tudi dejstvu, da v ljubezni nikoli ni delal razlik. Ne starost, ne rasa, ne vera, ne videz njegovih ljubimcev mu niso branili, da bi poslušal sirenino pesem svojega poželenja, kamor koli ga je že vabila."

Med lepotice, ki naj bi mu grele posteljo, so prištevali Elizabeth Taylor, Bianco Jagger, Tino Turner in Melisso Hurley, viri pa navajajo, da naj bi bile med njegovimi trofejami tudi Bette Midler, glasbeni menedžer Calvin Mark Lee, Playboyeva manekenka in igralka Bebe Buell, Nina Simone, pa vdova Charlieja Chaplina OOna (ki je dvaindvajset let starejša od njega), plesalka Melissa Hurley (ki je dvajset let mlajša), pevka Ava Cherry in manekenka Winona Williams, njegova bivša žena Angie je govorila celo, da je bil mogoče več kot za hip celo s samim Mickom Jaggerjem, če naj jih naštejemo le nekaj.

Davida je ukrotila šele temnopolta lepotica Iman, ki jo je spoznal leta 1992.

David Bowie

... in tri zanimive anekdote

• Potem, ko je David Bowie premagal svojo odvisno od drog, je s svojimi nasveti rad pomaga tudi drugim. Tako se je nekoč pogovoril tudi s Slashem iz skupine Guns N'Roses. Ko mu je ta razlagal, da videva prosojne prijateljčke, ga je David prekinil: "Poslušaj. Slabo ti kaže. Če imaš vsak dan privide, si delaš nekaj zelo slabega. Kadar se ti začne dogajati kaj takšnega, si duševno zelo šibek. Izpostavljaš se temačnim plastem podzavesti. Dovzeten si za vse vrste negativne energije."

• Ker so imeli v družini genetsko predispozicijo za shizofrenijo, je bila Davida že med odraščanjem na smrt strah duševne bolezni. Bal se je, da jo ima v genih in da čaka tudi nanj. Izkazalo se je, da je Davida rešila njegova ljubezen do branja, zaradi katere je naletel na temejno delo R. D. Lainga Razcepljeni jaz, v katerem je prevrednotena ocena shizofrenije. Knjiga je izšla, ko je imel David trinajst let, uvrstila pa se je med njegove najljubše. V njej je Laing napisal: "Teza te študije je, da je shizofrenija morebitna posledica nadpovprečno pogostih težav s tem, kako biti v odnosu z drugimi tak, kakršen si, in kako zdravorazumsko doživljati samega sebe v svetu." Ali povedano preprosteje: "Norost je popolnoma razumska prilagoditev na nor svet." Laingova knjiga je postala prva varovalka pred Davidovim strahom pred duševno boleznijo, druga je bila njegova sposobnost, da strah utopi v besedilih pesmi in ga tako nevtralizira.

• Davida so bojda od nekdaj strašno privlačili tarot, astrologija in paranormalni pojavi, prepričan pa je bil tudi o svojih telepatskih sposobnostih. Tako nekoč izval nekega prijatelja, naj se osredotoči na petmestno številko, ki naj bi jo David potem ponovi. Po desetih minutah, ko je prijatelj že sumil, da gre pri vsem skupaj za potegavščino, je Bowie odprl oči in spregovoril z visokim piskajočim glasom. Štiri številke iz zaporedja petih so bile pravilne.

Biografija legende!

Wendy Leigh v biografiji Bowie slika nadvse zanimiv portret Bowiejevega nesrečnega otroštva, raziskuje njegovo pustolovsko in razvpito spolno življenje, prinaša sveže vpoglede v njegove bitke z zasvojenostjo, nazorno slika njegov burni prvi zakon z Angie Bowie, štiridesetletno vez z osebno tajnico Coco Schwab, ambivalentni odnos z Mickom Jaggerjem in seveda monogamni, dobrega četrt stoletja trajajoči zakon s supermanekenko Iman, ki naznanja najnovejšo in najbolj presenetljivo etapo njegovega kalejdoskopskega življenjskega popotovanja.

S to odkrito, provokativno in neizprosno pripovedjo o karizmatičnem mladem fantu iz Brixtona, boste dobili dragocen in popoln uvid v življenje in osebnost enega največjih superzvezdnikov vseh časov, ki je danes, 11. januarja 2016 preminil po dolgotrajni bitki z rakom.

Naj počiva v miru.

Novo na Metroplay: Vidnost in varnost v prometu: "Zgoditi se mora 'aha moment', da spremenimo svoje navade"