2cellos: "Midva sva se ustvarila sama"

Story: Stjepan, zakaj ste kot poznavalec klasične glasbe preskočili na pop?

Stjepan: Evolucija. Nič nisem vedel in naenkrat se je naravno zgodilo, da sem začel odkrivati vse druge zvrsti glasbe. Tako sem počasi, korak za korakom, začel odkrivati sprva pop, rok, filmsko in še vso drugo glasbo. Pravzaprav je bilo zdravo, da si sprva osredotočen na eno zvrst glasbe in postaneš čim boljši ter nato pozneje počasi začneš širiti obzorja. Če si takoj razpršen na vse strani, nimaš pravega fokusa. Vse se je zgodilo tako, kot se je moralo.

Story: Luka, kako ste vi preskočili s klasične na pop glasbo?

Starejši brat se je precej ukvarjal s hiphop glasbo in to sem poslušal, ko sem bil mlajši. Sicer sem prav tako odrasel v glavnem s klasično glasbo, izolirano. Oče je čelist, mama profesorica glasbe, sestra violinistka, starejši brat pa je igral saksofon in kitaro, pa ga je potem začel bolj zanimati hiphop. Tako lahko rečem, da sem odraščal tudi s hiphopom, čeprav večinoma ob klasični glasbi. S Stjepanom sva začela odkrivati različne zvrsti glasbe šele pozneje, kar je bila pravzaprav prednost. Ko sva začela delati obdelave, sva namreč k temu pristopala z veliko več entuziazma, ker nama je bilo vse novo, sveže. Bila sva radovedna.

Story: Zakaj sta po toliko letih izobraževanja pri vrhunskih profesorjih izstopila iz klasičnega sveta glasbe?

Luka: Med študijem je imel moj profesor ansambel, v katerem smo ob klasični igrali tudi južnoameriško glasbo. Sem pa tudi od svojega 12. leta ob klasični poslušal filmsko glasbo. Privlačila sta me zvok in produkcija, v kateri se meša elektronski zvok s simfoničnim, ko pa sem odrasel, sem pogosto za brata igral hiphop. To pride prav.

Story: Kako ste se vi znašli v pop glasbi?

Stjepan: Poslušal sem Oliverja Dragojevića, začel sodelovati z različnimi umetniki, ki ne igrajo klasike - z Dragojevićem, Urbanom, Karamazovim - in postopoma odšel iz čiste klasike. Tako sva, ko je prišel Stjepan, začela nekaj popolnoma novega.

Story: Kako se vama je vračati nazaj v klasiko?

Stjepan: Še bolje kot prej. Če igraš le klasiko, postane rutina in pozabiš, kako je vsa ta glasba magična in lepa. Ko se odmakneš in prideš nazaj, odkriješ stvari, ki jih prej nisi videl, in igraš z drugačno percepcijo, idejami ter entuziazmom.

Luka: Drugače gledaš na klasično glasbo. Prej nisva imela izbire, ker sva igrala tudi dela, za katera ni nujno, da so nama bila najljubša, niti najboljša. V vsakem žanru je dobra in slaba glasba, ampak ljudje mislijo, da je klasična vsa dobra, ker je klasična. Tako zdaj gledava na klasično glasbo iz druge perspektive.

Story: Po čem se v množici dobrih glasbenikov razlikujejo tisti, ki so boljši, od zelo dobrih?

Luka: V klasiki ni nujno, da uspe boljšim, pravzaprav nikjer.

Stjepan: Najbolj sta pomembni osebnost in karizma, da publiki nekaj preneseš. Je pa v klasiki ogromno violinistov, pianistov, ki igrajo vrhunsko, ampak nimajo osebnosti povedati nekaj novega, temveč je le še ena izvedba iste skladbe.

Luka: Na Kitajskem je le en Lan Lang, pa je na Kitajskem ogromno pianistov. Ne bi želel biti Kitajec in igrati klavirja.

Story: Menita, da sta v prednosti, ker sta iz majhnih držav?

Luka: To je gotovo lahko prednost.

Stjepan: Če bi šla po standardni poti, nama ne bi uspelo. Glede na to, da sva imela YouTube, je tako, kot je. Težko je uspeti, če si iz majhne države, če greš po utečenih poteh, ampak midva nisva šla, šla sva po svoji poti in naju je dvignila množica, ljudje.

Story: Mar ni bil vaša čarobna palčka sir Elton John?

Luka: Čarobna palčka je bil video, ki sva ga dala na YouTube. Elton nama je pomagal, ampak midva bi prišla do tod.

Story: Če ne bi bila dobra, vama torej tudi Elton John ne bi mogel pomagati?

Luka: Želim povedati, da bi prej ali slej prišla do tod tudi, če naju ne bi odkril, zaradi najine vizije in video posnetkov.

Story: Želite povedati, da bi v vsakem primeru šla po tej poti?

Luka: Sama sva začela s tem videom in potem naju je Elton odkril. Ogromno nama je pomagal, ampak on ni bil vizionar najinega uspeha, temveč midva.

Story: Sta zdaj pod okriljem Sonyja?

Luka: To nima zveze, ljudje mislijo, da moraš imeti nekoga, da vodi tvojo kariero, ampak najhuje, kar se ti lahko zgodi, je, da si odvisen od drugega.

Story: Vesta, kaj morata narediti?

Stjepan: Natančno veva, kaj je treba.

Luka: Pod svoje te vzamejo, če nimaš svojih idej in si odvisen od drugih, ampak midva sva se ustvarila sama s svojimi idejami, vizijo. Sva nekaj povsem posebnega. To mogoče velja za pop pevce, ker jih morajo dati v kalup, da jih poslušajo na različnih radijskih postajah, in tako ustrezajo določenemu profilu ljudi. Midva sva zelo specifična in imava zelo širok spekter poslušalcev.

Stjepan: Delava, kar hočeva, in ne poslušava nikogar. Sva svoja šefa.

Story: Se nikomur ne podrejata, nimata šefov?

Stjepan: Sva svoja šefa.

Luka: Oni morajo poslušati naju, midva preganjava njih.

Story: Omenjata, da bosta šla v avtorstvo. To drži?

Luka: Pravzaprav je skladanje precej lažje od tega, kar delava. Na novem albumu je skladba, ki sva jo posnela v dveh dneh, in je več našim oboževalcem najljubša. Kar se tiče obdelave, glede na najin pristop k aranžiranju, ne želiva narediti ovitka pesmi od začetka do konca, ampak želiva narediti nekaj svojega. Recimo, za skladbo Thunderstruck sva potrebovala tri mesece, da jo pripeljeva do takšnega nivoja, da sva zadovoljna, ter narediva nekaj originalnega. Ko pa skladaš sam, imaš popolno svobodo in lahko delaš, kar hočeš. Z obdelavo skladbe si omejen od začetka, če želiš narediti nekaj inovativnega.

Story: Menita, da sta vama temperament in strast v prid?

Stjepan: Ja. Vsi imajo radi, da je nekaj iskrenega, da je izvajalec iskren. Če delaš iz srca, ne moreš zgrešiti.

Story: Mnogo koncertov turneje po Ameriki in Kanadi je že nekaj mesecev vnaprej razprodanih.

Stjepan: Skoraj celotna turneja je razprodana. To je noro.

Luka: Super je. Ne more vsak razprodati vsake luknje v Ameriki, sploh pa dva čelista s tega območja. Polniva dvorane za dva do tri tisoč ljudi.

Story: Kako se sproščata glede na tempo?

Stjepan: S humorjem.

Luka: S športom, jadralnim padalstvom, fitnesom, plavanjem.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ