Glasbenik 6Pack Čukur je pred nekaj časa sprejel zanimiv izziv in se iz glasbenih vod podal v šolstvo.
Vsi, ki poznajo postavnega raperja, vedo, da je njegovo delo tudi v keramičarskih vodah in da že vrsto let polaga keramiko. Zdaj svoje znanje s pridom prenaša tudi na dijake gradbene šole v Mariboru.
Boštjan, zdaj vas že nekaj let spremljam in vašemu ustvarjanju ni videti konca. Ob glasbi in polaganju keramike ste zdaj svoje delo razširili še na poučevanje. Nam zaupate, kako ste postali profesor?
Zelo hitro in nepričakovano. Iz gradbene šole je prispel klic o morebitnem sodelovanju oziroma razpisu za delovno mesto učitelja praktičnega pouka keramičarjev. Se mi je na začetku zdelo skoraj nemogoče, da je to možno, a sem po pogovoru z ravnateljico sprejel izziv. Opravil sem pedagoški izpit in se podal izzivu naproti! S keramičarstvom imam seveda izkušnje od malih nog in sedaj jih lahko prenašam na mlade, ki tudi meni dajejo neko novo znanje oziroma širino. Ni mi žal, da sem se podal v te vode!
Dejansko je poklic keramičarja pri vas bil v ospredju vaše poti, potem je prišla glasba. Popravite me, če se motim. Kako ste prišli do tega, da želite polagati ploščice?
V srednji šoli, v bistvu že v osnovni sem med počitnicami za vikend pomagal očetu, ki je bil legenda keramičarjev v Šaleški dolini. Ko sem z njim delal, nisem nikoli pomislil, da bom jaz kdaj v njegovi vlogi, razmišljal sem le o skejtanju, bordanju in muziki. Kasneje, ko sem se začel z glasbo ukvarjati bolj profesionalno, sem seveda ugotovil, da če hočem kvalitetno živeti, bo treba poleg muzike še kaj postoriti. V bistvu nisem nikoli prenehal polagati ploščic, le kasneje sem to začel odkrito govoriti v svojih besedilih in ljudje so to nekako sprejeli. Tudi sam sem ugotovil, da je to nekaj, kar me dela drugačnega od drugih. V bistvu sem si prek glasbe delal reklamo za svoj keramičarski poklic, ki me je sedaj pripeljal do srednje gradbene šole v Mariboru.
Vaša žena Nika se je pred nekaj časa pošalila, da se je poročila z glasbenikom, zdaj pa ima profesorja. Kako vas dijaki doživljajo v tej vlogi glede na to, da so vas vajeni z glasbenih odrov?
Mislim, da me dobro sprejemajo. Imajo neko spoštovanje, ki ga uporabljam za lažje komuniciranje. Smo na neki skupni frekvenci, kajti tudi na nastopih sem dostikrat obkrožen z mladino. Je bil pa kar zabaven prvi dan v šoli, niso bili čisto prepričani, da sem to jaz in da jih bom res poučeval prakso.
Danes so tovrstni poklici, kot je keramičarstvo, že zelo redki, a na terenu precej iskani. Kako gledate na to, da se je pred leti tok šolanja dijakov preusmeril v poklice, kot so odvetniki, zdravniki, ekonomisti?
To je tudi eden izmed glavnih razlogov, da sem sprejel ta izziv. Na terenu so takšni poklici zelo iskani in tudi dobro plačani. Je res, da je delo zahtevno, vendar prinaša dober zaslužek in neko razgibanost, ki je zame zelo pomembna. Vsaka kopalnica, vsako novo delo se razlikuje od prejšnjega. Že pred začetkom poučevanja sem veliko sodeloval pri projektih za promocijo deficitarnih poklicev. Se mi zdi, da sta prav promocija in poučevanje tega poklica moja naloga!
Včasih so bili tovrstni poklici v ospredju, danes pa jih več ni. Na primer puškar, torbar, urar. Kako gledate na to?
Vse se vrača. Ljudje vedno bolj iščejo majhne pristne kraje za oddih, bio in doma pridelano hrano, zopet si kupujemo plošče za glasbo, unikatne čevlje in obleke. In za vse to so pripravljeni plačati več. Tako je tudi pri teh poklicih! Kvaliteta in ročna dela bodo vedno 'in'.
Kako vidite možnosti za svojo stroko? Se na področju keramike – gradbeništva znova razvijajo, odpirajo stvari?
Seveda je vse odvisno od stanja države, ki v tem trenutku ni v nekem razcvetu gradbeništva. Odpirajo se manjša dela, ki so bolje plačana, seveda če so kvalitetno narejena. Možnosti so tudi zunaj naših meja, kjer so takšna dela še bolj cenjena in plačana. Dober keramičar ima vedno preveč dela!
Moramo vedeti, da so ti poklici zelo iskani. Kakšno poslanstvo predajate svojim učencem in kakšno je vaše delo?
Moje delo je predvsem predstaviti oziroma naučiti dijake neke discipline in organizacije pri delu. Spoznavajo materiale in načine dela ter poskušamo uporabljati čim več polagalskih metod in materialov, ki se hitro spreminjajo. Dosti delamo tudi na nekakšni umetniški žilici, pri čemer skušamo z izdelavo mozaikov dijake navdihniti pri kreativnosti. Za keramičarje je znano, da morajo obvladati skoraj vsa manjša gradbena dela, morajo pa biti tudi umetniško navdihnjeni.
Na eni izmed delavnic, ki ste jih imeli, sem videla, da so sodelovale tudi punce. Kako gledate na to, da se tovrstnih del lotevajo tudi že dekleta? So to dela za ženske?
Punc oziroma žensk je v tem poklicu malo. Je pa res, da iz poklica keramičarja lahko najdeš pot v izdelavo kakšnih mozaikov ali kaj podobnega. Super je, če spoznaš materiale in načine dela v srednji šoli, kajti kamor koli te zanese življenjska pot, se boš slej ko prej znašel v situaciji, kjer ti bodo te izkušnje prišle prav. Če ne drugega, doma v kopalnici vsak dan!
MIMA