Adi Smolar poglobljeno razmišlja o življenju in odnosih

"Od šestega do 19. leta sem igral 
harmoniko. S sabo sem jo nesel tudi na 
maturantski izlet, ko smo se odpravili z 
letalom v Dubrovnik, nato pa od tam z 
ladjo do Splita in še na Vis. Če ne prej, sem 
takrat spoznal, da je kitara bolj primerna 
za izlete, saj je dosti lažja za prenašanje." (foto: Primož Predalič) Primož Predalič
Vir: Nova
23. 2. 2016

Pevca Adija Smolarja ne prepoznamo le po njegovi bujni pričeski in visoki postavi, temveč tudi melodijah, s katerimi ljudi opozarja na pozitivne strani bivanja in vrača vero v življenje.

Daleč, daleč je za naju pomlad in ostale skorajda ponarodele pesmi namreč pričajo o neizmerni volji do življenja priljubljenega pevca. "Nobena stvar ni tako huda, kot se zdi," nas je ob čokoladni tortici podučil Adi.

Vaše pesmi in njihovi naslovi že nekaj let odmevajo v glavah Slovencev. Od kod črpate navdih?

Ja, iz življenja! Prav zaradi pesmi, ki so napisane življenjsko, opažam, da se jih veliko te pesmi nauči kar na pamet. Na kakšnem koncertu, ko nisem popolnoma prepričan, kako gre kitica, mi občinstvo pomaga in nakaže, v katero smer gre besedilo.

In o kateri tematiki bi prepevali zdaj?

Trenutno pišem pesem o posamezniku, ki se sprašuje, kaj bi se zgodilo, če bi v življenju ubral katero drugo pot. "Vse je vredu, vse je vredu, vse je lepo in prav. Tud če bi vnaprej vse vedu, enako bi ravnal. Le nekaj mal'ga spremenil, če sem kdaj krivičen bil, pa s prijat'li bi kozar'c al' dva več spil," zapojem v pesmi. Važno je namreč, da sprejmemo sedanjost takšno, kot je, in se ne obremenjujemo s tem, kar bi lahko bilo. Iz tega, kar nam je na voljo, moramo izvleči največ, ob tem pa se moramo iz napak tudi česa naučiti. Zavedati se moramo, da smo zaradi napak postali takšni, kot smo zdaj.

Kako vam, kljub negativnim novicam, s katerimi smo v zadnjem času zasuti, uspe ohranjati tako pozitiven pogled na svet?

Ves čas poglobljeno razmišljam o življenju in odnosih, razsvetljenje sem doživel že pred 30 leti. Kdor pozna moje pesmi, ve, da globoko razmišljam o življenju, pa tudi o minljivosti. Ker se zavedam tega, znam bolj ceniti trenutke, ki so mi dani. Delati moramo dobro sebi in drugim!

V decembru ste zaradi zdravstvenih razlogov odpovedali tri nastope. Se sedaj bolje počutite?

Seveda, zdravje mi je konec leta malo ponagajalo. V sredini decembra mi je zdravnik svetoval, naj si vzamem čas za okrevanje, vendar sem 29. decembra že nastopil na tradicionalnem koncertu v Muti. Moral sem malo paziti, saj sem imel poseg na grlu, vendar ni bilo nobenih hujših posledic. Ne glede na to, kako si znan in slaven, vsi imamo svoje tegobe. Sam se bom potrudil, da bom še dolgo kalil dnevni in nočni mir po Sloveniji.

Tudi vaš oče je bil glasbenik. Kaj pa vaša otroka, sta vam tudi onadva podobna?

Seveda, sploh starejši Jure mi je podoben tudi po videzu. Dolgi prsti, dolga frizura, pa tudi dolg jezik. Je zelo inteligenten in me dobro razume, tudi vse moje hece. Medtem ko je Jani bolj nežna dušica, moja sočutna plat, saj ima lep odnos do okolja, živali in ljudi. Vsi imamo dolge lase, tako da smo na skupnih sprehodih videti zelo atraktivni.

Bosta tudi onadva zaplavala v glasbene vode – tako kot oče?

Starejši je končal klavir, mlajši pa igra tolkala. Jure je ambiciozen, zanimajo ga fizika, kemija in matematika, vpisal pa se je tudi k japonščini. Mislim, da bo postal resnično svetovljanski človek. Jani pa bo morda postal glasbenik. Kadar smo skupaj, se radi odpravimo na izlet, radi pa tudi beremo knjige in si pred spanjem skupaj ogledamo celovečerno risanko, komedijo. To je naš obred!

Zdi se, da se s sinovoma odlično razumete. Kakšen je vas pristop k vzgoji?

O vsaki stvari mi povesta, kaj se je zgodilo. Sta odličnjaka, vendar je Jani lansko leto dobil prvo trojko in bil zaradi te zelo žalosten. Vprašal me je, ali sem hud, jaz pa sem ga odpeljal v trgovino z igračami, kjer sem mu dovolil, da si je izbral najljubšo. Povedal sem mu, da je žalosten, in če se bo tak učil, s tem ne bo popravil ocene, zato ga bova najprej osrečila, saj bo le z dobro voljo lahko popravil oceno. Otrokom ne smemo zagreniti življenja z očitki, temveč jih moramo spodbujati. 

Prisega na spontanost

  • "Živim povsem vsakdanje življenje, pred javnostjo se ne skrivam, pozornosti medijev ne iščem, v tem se v vseh letih nisem spremenil. Nekoliko sem le zmanjšal število nastopov in tudi plošče izdajam redkeje, tako da se o meni ne govori več toliko kot v preteklosti," pojasni Adi Smolar vprašanje, ali se je želel v zadnjem času nekoliko umakniti izpred oči javnosti. Njegove koncerte obiskujejo vse generacije poslušalcev, najljubši so mu koncerti v manjših dvoranah, pogosto pa ga povabijo tudi kot glasbenega gosta na proslave, zabave, obletnice, podelitve priznanj, odprtja razstav in objektov, torej mu dela res ne zmanjka. Odkar je izdal že kar deset knjig za otroke, vse večkrat gostuje tudi kot pevec in pisatelj v osnovnih šolah in knjižnicah. Njegov recept za uspeh, ob številnih že skoraj ponarodelih uspešnicah, seveda, je spontanost. Pred nastopi ne pripravlja programa, izbor pesmi in njihov vrstni red vedno določa sproti, kar na odru, in ga prilagodi tematiki prireditve, starosti ter razpoloženju občinstva. Čeprav ima torej za sabo že okrog 3.000 nastopov, nista bila v 34 letih še niti dva njegova nastopa povsem enaka.

Nika Arsovski

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri