Aida Gajić, novinarka in žena rokometaša Dragana Gajića, ki je pred dobrim mesecem rodila drugega otroka, je danes videti fenomenalno, saj sledi o nosečniških kilogramih skorajda ni več.
Zaupala nam je, da se ni odločila za načrtno hujšanje, 'krivca' za to pa sta njena malčka. No, z njima in možem Draganom pa so pred kratkim imeli prvo družinsko fotografiranje, ki jim bo za vedno ostalo v spominu.
Story: Aida, kakšno je zdaj vaše življenje kot štiričlanska družina?
Je kar pestro. Še vedno se navajamo na novo članico in se spoznavamo. Predvsem uživamo v trenutkih, ko smo vsi štirje skupaj. Kakšen dan je bolj naporno, drugič pa se nam zdi, da je še lažje kot z enim otrokom. Sva si pa z Draganom malo razdelila delo. Jaz večino časa skrbim za Mio, on pa za Nika. Zelo pomembna je dobra organizacija.
Story: Koliko časa boste še v Sloveniji?
Tukaj bom še nekaj tednov, ker Dragana ni. Začenjajo se nova sezona in naporne priprave. Sicer pa komaj čakamo, da se vrnemo na Madžarsko in smo vsi štirje skupaj. V bistvu je to edino, kar je pomembno.
Story: Si boste, preden greste na Madžarsko, privoščili kakšen morski dopust?
Bili smo že nekaj dni na morju, ko je bila Mia stara komaj tri tedne. Moram povedati, da otroci še niso tako dobro spali kot takrat. Morski zrak jim je res ustrezal in zelo spočiti smo prišli nazaj. Vajeni smo potovanj in pakiranja, tako da nam to ni težko. Sicer pa večino časa preživimo doma v Ljubljani. Živimo v središču in smo vsakič znova navdušeni nad mestom. Šele ko živiš v tujini, vidiš, kaj vse imaš doma pred nosom, in to tudi bolj ceniš.
Story: Če se zdaj malce posvetiva Mii, kakšna dojenčica je?
Mia je popolnoma drugačna, kot je bil Nik. Ogromno časa prespi in tudi za hranjenje jo je zelo težko zbuditi. Lahko jo previjaš, žgečkaš, kopaš, ona pa še naprej spi. Zelo miren dojenček je. Najraje pa je v naročju oziroma na rokah. V bistvu je ves dan pri meni ali Draganu. Samo da čuti dotik in je najbolj zadovoljna. Ima pa ogromno las, pravo frizuro. Že v porodnišnici so jo hodili gledat zaradi frizure, zdaj pa nas ustavljajo na ulici in pravijo, da česa takšnega še niso videli. (smeh). Prava mala zvezdica že od rojstva. Nam se zdi čudovita!
Story: Kakšen ritem pa imata?
Nekega posebnega ritma še nimava. Jaz se trudim uvajati rutino, še posebej pomembna se mi ta zdi zvečer. Ko damo Nika v posteljo, jo skopamo, nahranimo in se malo stisnemo, potem pa zaspi. Imamo srečo, da spi tudi po pet ur v kosu. Največji problem je zbujanje, ker je ne morem zbuditi, da bi jedla, zato je začela tudi izgubljati težo. Tako da predvsem jaz prebedim noči, ker me skrbi, da ne poje dovolj, pravi lenuhec je.
Story: Ima Mia tudi krče, s katerimi se srečujejo številni dojenčki?
Ja, nekajkrat na teden jo zvečer mučijo tudi krči. Ampak vse to je normalno, ni nič hujšega. Imava pa z Draganom res vse 'naštudirano', tako da neke prav posebne pomoči ne potrebujeva. Le takrat, ko želiva imeti čas samo zase, za varstvo prosiva babico. Še vedno si vsaj enkrat na dva tedna privoščiva zmenek v dvoje. Brez jokanja in pogovarjanja o otrocih.
Story: Kako pa je Nik sprejel mlajšo sestrico?
Nik je zelo smešen glede tega. Na začetku mu sploh ni bilo jasno, kaj je zdaj to. Ni imel občutka, cukal jo je, ščipal, vlekel za roke ... Potem pa se je smejal, ker se je Mia začela jokati. Zelo pazljivi smo morali biti in še vedno smo. Je še premajhen, da bi imel občutek za nežnost. Ampak s časom je veliko bolje. Zdaj, ko se zjutraj zbudi, najprej teče v sobo in išče Mio. Potem pa jo stisne in poljubčka. No, včasih še malo pocuka zraven. (smeh)
Story: Pa je Nik kaj ljubosumen in hoče mamico zase?
Mislim, da je Nik še tako majhen, da ne zna izraziti ljubosumja. Zagotovo pa so to zanj velike spremembe. Še posebej zato, ker sva bila z Nikom veliko sama. Ves maj sva bila sama brez Dragana, ki je bil na Madžarskem. Zdaj pa smo naenkrat štirje. Ampak z Nikom se veliko pogovarjamo, vključujemo ga v skrb za Mio, tako da odnese pleničko v smeti ali pa prinese dudo in ji jo da v usta. Damo mu vedeti, da je še vedno nenadomestljiv, ljubljen in edinstven. Da je naš edini fant in prvi otrok. Tako da res ne opazimo nekih večjih sprememb v vedenju. Če pa kdaj želi namerno vzbujati pozornost tako, da nagaja, se usedemo k njemu in mu lepo povemo ter ga objamemo in v trenutku se umiri. Zvečer pa se vedno stisnemo k njemu v posteljo in mu beremo pravljico. Vse je isto kot prej, le da je zdaj v naročju še Mia. (smeh) Je pa zagotovo potrebnih še več truda in energije, ampak tako je edino pravilno.
Story: Danes se mamice srečujejo z vprašanjem, ali dojijo. Tega vas zato ne bom vprašala, me pa zanima, kakšen je vaš odnos do dojenja oziroma alternativnih poti hranjenja?
Dojenje je najboljša in edina naravna pot hranjenja otroka. Ni pa edina. Jaz sem res vse prebrala, se informirala, sanjala o tem, da se bova lepo dojili in pri tem obe uživali. Še posebej zato, ker sem Nika dojila samo tri mesece. In ja, pritiski so res veliki. Skoraj vsak najprej vpraša: "Ali dojiš? Kako to misliš, nimaš dovolj mleka? Samo naj se dobro prisesa in mleko je. Naj bo ves dan na tebi. Kaj pa drugega delaš? Črpaj si noč in dan, pa bo." Prav utrujajoče je. No, nama dojenje nikakor ne steče. Ne gre. Mia nekajkrat posesa in potem se tako dere, ker jo vse črviči. In to ponavljamo v nedogled. Sita je pol ure in potem spet od začetka. Tako, da ja, dojila se je cele dneve.
Story: Ste poiskali tudi kakšno pomoč?
Na pomoč sem poklicala tudi strokovnjakinjo in svetovalko Urško Repnik, ki mi je dala veliko koristnih informacij. Ampak žal ni nič pomagalo, Mia pa je začela izgubljati težo. Vsaka ženska naj se sama odloči, kaj ji ustreza. Dejstvo pa je, da mama ni samo mleko. Najpomembnejše se mi zdi, da je mama kot oseba zadovoljna in dobre volje, ker zna biti obdobje po porodu zelo težko. Če je mama živčna, nenaspana, nervozna in nesrečna, ker ji dojenje ne steče, je to veliko slabše, kot če se otrok hrani z adaptiranim mlekom. Srečna mama, srečen otrok. To je moje stališče.
Story: Kako pa vam je v tako kratkem času po porodu že uspelo pridobiti vitko postavo?
Mislim, da je najboljša dieta imeti dva majhna otroka. (smeh) Tako se sploh ne moreš zrediti. Veliko je tekanja za Nikom, sprehajanja in drugih aktivnosti na prostem. Tudi med nosečnostjo se nisem veliko zredila, 10 kilogramov, saj sem se trudila jesti zdravo ter ostati aktivna do konca. Zdi se mi, da je nosečnost nekakšen izgovor, da ženska preveč je. Pa saj s tem ni nič narobe, ampak jaz zelo težko izgubljam kilograme, zato se raje ne zredim. Zdaj so mi ostali še trije, za katere upam, da bodo izginili kar sami. (smeh)
Story: Brez katerih pripomočkov si kot mlada mamica nikakor ne predstavljate vsakdanjika?
Dneva si ne predstavljam brez dobrega vozička, ki je resnično uporaben in ima vse tisto, kar ti pride prav v vsakodnevnem življenju. Veliko sem preštudirala, preden sem se odločila za nakup. So mi pa zelo pomagali v trgovini Mali zakladi, kjer so mi znali res dobro svetovati in odgovoriti na vsa vprašanja, ki sem jih imela ogromno. (smeh) Na koncu sem izbrala Mimo Xari, s katero sem zelo zadovoljna. Rada pa uporabljam tudi nosilko, ker se Mia rada nosi. Zelo uporabna se mi zdi banjica, ki obenem tehta otroka in meri temperaturo vode. Tako imaš lahko nadzor nad tem, kako dojenček napreduje, in ti ni treba skrbeti, ali je voda prevroča ali prehladna. Še ena pomembna stvar pri novorojenčku je kozmetika, ki jo uporabljaš. Otroška koža je res občutljiva in je treba paziti, iz česa so izdelki. Prisegam na naravno organsko kozmetiko Little giraffe.
Story: Pred kratkim ste imeli čudovito družinsko fotografiranje z Urško Klajder iz Studia Prispodobe. Kako ste se odločili za tovrstno ovekovečenje spominov?
Najprej sva se slišali po telefonu in njena energija mi je bila takoj všeč, nič ni komplicirala. Na fotografiranju pa smo res uživali, to je bilo pravo doživetje. Vse je šlo tako hitro in spontano. Zdi se mi pomembno, da v dobi pametnih telefonov, ko smo vsi fotografi, pomembne dogodke zabeležimo na profesionalnem fotografiranju in delo prepustimo tistim, ki to res obvladajo.
Story: Kako pa je prvo fotografiranje prenesla Mia?
Mia se je najmanj šestkrat pokakala, in ko bi morala spati, je bila seveda budna. Tako da ima na tistih fotografijah, kjer je sama, odprte oči. Vseeno pa je bila zelo ubogljiva. Nik malo manj, ampak on je pač navihan in zelo radoveden fantek. Nazadnje, ko so ga fotografirali v vrtcu, se je zelo prestrašil bliskavice na fotoaparatu, tokrat pa ga je Urška znala tako animirati, da se ni bal.
Barbara Majič
