Sodobna pravljica Aide in Dragana Gajića je že leto in pol prepredena z zvoki otroškega smeha njunega malega princa Nika, kmalu pa se bo srečna družinica še povečala. V veselem pričakovanju se počasi že pripravljajo na prihod novorojenčka, mlada mamica pa prisega predvsem na sproščenost, saj verjame, da se je že s prvo nosečnostjo naučila neprecenljivih veščin, zato je druga za simpatično svetlolasko 'mala malica'.
Story: Če se ne motim, sta se z možem spoznala še v času, ko ste delali kot novinarka, medtem ko je Dragan služil kruh v tujini. Ljubezen na prvi pogled?
Spoznala sva se na tekmi, ki jo je Dragan igral z reprezentanco. Tja sem se odpravila službeno s sodelavko, ki je delala prispevek o ekipi. Poleg tega sem bila še bolna, zato me ni prav nič zanimalo. Tekme sploh nisem gledala, saj mi je bil rokomet že od nekdaj 'čuden' šport. Nikoli mi ni bilo jasno, kaj sploh počnejo na igrišču. Večino časa sem tako preživela na telefonu. Me je pa Dragan zato opazil in, kot pravijo, preskočila je iskrica. (smeh)
Story: Kaj vaju je na začetku najbolj povezalo? Ste že ob prvem srečanju vedeli, da je to moški, s katerim boste ostali do konca življenja?
Na prvem zmenku je imel Dragan poškodovan gleženj, jaz pa sem se želela sprehoditi po središču Ljubljane. Niti malo ni okleval, ampak je potrpel in se z menoj sprehajal celih 10 minut. (smeh) Potem sva se usedla v kavarno, kjer sem si jaz po napornem dolgem dnevu namesto čaja ali kave naročila kar dvojni džin tonik. (smeh) To mu je bilo zelo všeč, saj se nisem pretvarjala ali delala fino. Tako se je najin zmenek raztegnil na kar štiri ure intenzivnega pogovora o vsem mogočem. Najbolj sta me pritegnili njegova iskrenost in neposrednost. Njemu je bilo všeč, da nisem vedela nič o športu in ga seveda posledično niti nisem poznala, besede o njem nisem zasledila niti v medijih, čeprav je to moja domena. Takoj sem vedela, da je to to!
Story: Vajina ljubezen se je hitro začela razvijati. Ste zaradi ritma morda kdaj dvomili? Ali pa ste bili deležni očitkov, da gre vendarle vse prehitro?
Tisto obdobje je bilo zelo naporno. Na televiziji smo ravno ustanavljali novo oddajo, ki je zahtevala ogromno časa in truda, potem pa sem vsak drugi konec tedna, ko je Dragan igral v Montpellieru, letela tja.
Prepustila sem se toku dogodkov. Sledila sem občutkom in seveda pri vsem tem imela trezno glavo. Nekaj mesecev po tem, ko sva se spoznala, sem na poti iz Benetk, na avtocesti, doživela prometno nesrečo. Takrat sem potegnila črto in se odločila, da tako ne gre več naprej. Nisem mogla biti razpeta med dvema državama in živeti tako intenzivno. Preveč vsega je bilo. Odločila sem se za ljubezen, za Dragana.
Vesela pa sem, da imam okrog sebe takšne ljudi, ki so me spodbujali in mi pri tej odločitvi stali ob strani. Tako urednica takratne oddaje kot tudi prijatelji in seveda starši. Nihče me ni poskušal odvrniti od odločitve. Mogoče tudi zato, ker vedo, da sem zelo trmasta. Pa tudi vedela sem, da bi vse življenje obžalovala, če ne bi izbrala ljubezni. To, kar imava z Draganom, se zgodi samo enkrat v življenju. Delo pa pride in gre. Tako danes še vedno delam kot novinarka za tiskane medije in živim srečno družinsko življenje. Na koncu se vedno vse poklopi.
Story: Kaj je bil za vas največji 'šok', ko ste se odločili zapustiti Slovenijo in se preseliti v tujo deželo, k svojemu dragemu?
Največji šok je bil jezik. Jaz, ki rada govorim in sem rada z ljudmi! Počutila sem se kot invalid, saj nisem znala reči niti dober dan. Francoščina je zelo težka za slovansko govoreče prebivalce, jaz pa sem želela biti samostojna - iti sama k zdravniku, frizerju ali v trgovino. Ravno zaradi tega sem se vpisala v jezikovno šolo, še preden sem se preselila v Montpellier. Tja sem hodila vsak dan in tam preživela celotno dopoldne. Tako sem se v dobrih šestih mesecih naučila francoščine in vse je bilo veliko lažje. Spoznala sem tudi ogromno različnih ljudi z vsega sveta, in to je bila ena izmed najboljših izkušenj v življenju.
Story: Kako bi z eno samo besedno zvezo opisali vajino ljubezensko zvezo?
Sreča!
Story: Kdaj je napočil trenutek, ko ste se odločili, da dahnete usodni da? Je prišel povsem spontano ali ste kaj takega pričakovali?
Dragan me je zaprosil v Parizu. Rekel je, da greva tja na podelitev nagrad za najboljše igralce francoske lige. Večer pred podelitvijo pa sva se odpravila na večerjo. Rezerviral nama je mizo v restavraciji, ki je nasproti Eifflovega stolpa. Bilo je kot v filmu. Pokleknil je in iz žepa potegnil prstan. Nisem mogla verjeti. Bila sem čisto v šoku, ker nisem tega pričakovala! Res je bilo hitro. Poznala sva se šele štiri mesece. Seveda sem privolila, saj sem bila zaljubljena do ušes.
Story: Po pravljični poroki se vama je kmalu pridružilo tudi največje veselje, sinček Nik, kaj kmalu pa pričakujete novega družinskega člana. Kako sami sprejemate drugo nosečnost v primerjavi s prvo?
Že pri Niku je bila nosečnost brez težav. Odlično sem se počutila. Zdaj pa sploh ne bi vedela, da sem noseča, če ne bi imela trebuha. Živim enako kot prej. Zaradi Nika, ki je zelo živahen, sem nadpovprečno aktivna. (smeh) Ker ga lovim cele dneve, se nisem nič zredila oziroma še nikoli nisem imela toliko mišic kot zdaj. (smeh) Razen trebuha seveda. Je pa Nik zelo igriv in radoveden. Ima ogromno energije, najverjetneje po Draganu, in vse ga zanima. Ampak res vse!
Story: Katero dragoceno izkušnjo ste dobili v prvi nosečnosti, ki vam bo zdaj prišla še kako prav?
Brez kompliciranja! Samo to. Pri prvem otroku si vedno bolj previden, o vsem se prej pozanimaš, preučiš različne metode ... Zdaj pa tega ne potrebujem več. Mislim, da bom vse uredila z levo roko. Prej nisem znala niti previti otroka. Zdaj to naredim v najbolj nemogočih okoliščinah. In priprava hrane! Zdaj stekleničko pripravim v treh sekundah. Seveda pa upam, da bom čim dlje dojila, ker je tudi najbolj enostavno ter najboljše za otroka.
Story: Glede na to, da imajo športniki kar natrpan dnevni urnik, za hišna opravila in otroka v večini čez dan poskrbite sami? Novi družinski član bo v vaše življenje zagotovo vnesel svojevrstno dinamiko?
Za novega člana sva se odločila, ker sva si želela imeti otroke z majhno starostno razliko. Zavedam se, da bo to mogoče še toliko težje, vendar pa ne bo trajalo večno. Je pa Dragan zelo posvečen vlogi očeta. Nič mu ni težko. Niti zbujanje sredi noči. Uživa v svoji vlogi, tako da mi res vse skupaj močno olajša. Je pa Veszprem, mesto, kjer zdaj živimo, zelo majhno in popolno za družinsko življenje.
Story: Ste ena izmed tistih mamic, ki preberejo vso mogočo literaturo in se poučijo o vsaki malenkosti?
Joj, ne. Mogoče bi kdaj morala, vendar se mi, iskreno povedano, ne ljubi. Raje se prepustim vsakdanjiku in sledim svoji intuiciji. Včasih se posvetujem z drugimi mamami in se učim od žensk, ki imajo kakšno izkušnjo več. Vendar pa res ne kompliciram. Če Nik hoče na igrišču jesti zemljo, naj jo je. Tudi jaz sem jo jedla, ko sem bila mala. (smeh)
Story: Če se ne motim, ste zdaj v Sloveniji? To pomeni, da boste tokrat izkusili še 'nosečnost' po slovensko?
Zdaj sem izkusila nosečnost po francosko, madžarsko in slovensko. Vsem ženskam moram povedati, da smo lahko hvaležne za slovenski zdravstveni sistem. Ne boste verjeli, kako je na Madžarskem. Porodnišnice v Sloveniji so daleč pred tem, kar imajo tam. Zato sem se tudi odločila, da rodim v Sloveniji. V Franciji pa sem imela odlično izkušnjo. Porod je bil res čudovita izkušnja, porodnišnica pa kot hotel.
Story: Kje pa so po vašem mnenju boljše razmere za vzgajanje otroka, v Franciji ali na sončni strani Alp?
Hm ... Spet moram poudariti, da smo v Sloveniji veliko bolj prijazni do družin. Mame imajo v Franciji samo tri ali štiri mesece porodniške, kar pomeni, da gredo otroci s tremi meseci v vrtec. Meni se to zdi nepredstavljivo. Na splošno pa mislim, da je pri vzgoji otroka najpomembnejša osnovna celica, to je družina in odnosi v njej. Ne glede na to, kje živiš.
Story: Že veste, ali vas bo razveselila deklica ali fantek? Kakšni pa so odzivi vašega dragega?
Pravijo, da bo deklica. Vem, da se sliši že izrabljeno, ampak jaz si samo želim, da je otrok zdrav. Šele kot starš začneš ceniti zdravje otrok in stvari, ki se ti prej mogoče zdijo samoumevne. Dragi si je mogoče malo bolj želel še enega sina, da bi počasi naredil ekipo. (smeh) Jaz pa sem malo bolj navijala za punčko, ker upam, da bova lahko ure in ure sedeli ob knjigi. Poleg tega sem si vedno želela najprej fantka in potem še punčko.
Story: Kako se novega družinskega člana veseli mali Nik?
Mislim, da Nik sploh še ne ve, kaj se dogaja. Čeprav me boža in ljubčka po trebuhu, mu ni jasno, da pride sestrica na svet. Je še premajhen, da bi razumel. Zanosila sem, ko je Nik imel 10 mesecev. Sicer pa Nik obožuje otroke in je vedno 'glavni' v skupini.
Story: Je dal tudi že svoje predloge za ime novorojenčka? V katero smer pa se nagibate sami?
Glede imena pa kolebava. Vsak teden pridem s kakšno novo idejo. Do zdaj sva se odločala med Luno, Saro, Ario, Karolino ... Zdaj pa sva rekla, da ji bova dala ime šele, ko jo bova videla.
Story: Ali malček pomaga pri izbiri igračk, oblačil za novega družinskega člana?
Pri izbiri igrač in oblačil mi najbolj pomaga prijateljica Tina, ki dela v trgovini za otroke Mali zakladi. Svetuje mi pri opremljanju in pri izbiri vozička. Zaradi svojega dela ima ogromno znanja, zato mi zna pravilno svetovati. Kaj v resnici potrebujem in česa ne? Ona pozna odgovor. Katera kozmetika je uporabna, kaj naj vzamem v porodnišnico in tako naprej. Popolnoma ji zaupam. Imajo pa pri Malih zakladih toliko izbire pa tako 'luštkane' stvari, da bi imela kar vse. Še posebej za punčke.
Story: Ste sobico že opremili? Bi torej lahko rekli, da ste že pripravljeni na odhod v porodnišnico?
Sobico sem v grobem že opremila. Imamo posteljico, oblačila, kozmetiko ... Najbolj pa sem navdušena nad vozičkom Mimo. Res je prelep. Komaj čakam na sprehode po mestu. Moram dodati, da tudi Dragan sodeluje pri opremljanju. On je izbral barvo vozička, ki je camel. Takšna nevtralna barva, da bo tudi on videti 'frajersko'. (smeh)
Story: Ste v prvi nosečnosti imeli občutek, da ste kupili veliko stvari, ki jih potem niste niti uporabili?
Niti ne. Res nisem pretiravala. Mogoče celo zdaj malo bolj. (smeh) Ravno zato, ker je punčka in mi je vse tako lepo. Je pa res, da prej nisem vedela, kaj me čaka, zdaj pa sem v polni pripravljenosti.
Story: Bo novi družinski član kakšne stvari 'podedoval' tudi od Nika?
Seveda. Imamo prelepo posteljico, ki raste skupaj z otrokom, tako da jo bomo zdaj spet pomanjšali. Poleg tega nam bodo prišle prav tudi male Nikove oblekice, ki jih novorojenček preraste v dveh tednih. Je pa res, da sem veliko stvari podarila, tako da nam ni veliko ostalo. Takrat nisem razmišljala o še enem otroku.
Story: Kaj se vam zdi ob veselem pričakovanju najpomembnejše?
Najpomembnejše je, da je bodoča mamica sproščena, da se prepusti in uživa v nosečnosti. To je res tako čarobno obdobje, ko v tvojem telesu bijeta dve srci in imaš občutek, da vse zmoreš. Če lahko donosim živo bitje, potem lahko vse. Pa tudi, da se pustiš razvajati in sprejmeš pomoč, ko imaš slab dan. Seveda je pomembno tudi to, da si s partnerjem vzameta čas samo zase in se pogovarjata o temah, ki ne vključujejo otrok. Da se ponovno povežeš in odmakneš od plenic ter otroških bolezni.
Story: Ste si že od nekdaj želeli imeti dva otroka ali pa v prihodnosti načrtujete še dodatno povečanje družinice?
Vedno sem si želela veliko otrok. Najmanj tri. Vendar pa mislim, da bosta dva dovolj. Res je drugače, ko živiš v tujini in se lahko z Draganom zaneseva samo drug na drugega. Ni babic, dedkov, tet in stricev. To najbolj opazim, ko pridemo v Ljubljano in ko mi starši pomagajo oziroma se s sestro 'grebejo' za Nika, kdo ga bo čuval, pri kom bo spal. Šele takrat vidim, koliko pomeni nekaj ur, ki jih imaš samo zase oziroma ko greš lahko v miru v trgovino po hrano in k frizerju. Ko otroka pustiš v res dobrih rokah in te niti malo ne skrbi. To je neprecenljivo. Tega v tujini ni!
Napisala: Nika Arsovski
Fotografije: Urška Klajder/studio prispodobe, osebni arhiv
Ličenje: Tjaša Marin
