Bolj ko se nosečnost bliža koncu, bolj nestrpno je pričakovanje novega družinskega člana. Za zakonca Gajić bo prihod novorojenčka poseben izziv, saj bo Aida rodila v Franciji, daleč od družine in prijateljev, saj Dragan tam kot rokometaš služi svoj kruh. A Aide to ne skrbi, na porod je pripravljena in navdušena nad strokovnostjo zdravnikov na jugu Francije.
Story: Samo še nekaj tednov vaju loči od veselega dogodka, sta že nestrpna?
Zelo sva nestrpna. Komaj čakava, da se nama pridruži otrok, ki bo zagotovo prinesel popolnoma novo dinamiko v najino zvezo, neko peto dimenzijo. Poln koš plenic, smeha in joka. Zelo se veseliva.
Story: Imate pred koncem nosečnosti kaj težav?
Nekako bolj okorna sem in počasna. Sicer ostajam zelo aktivna. Hodim na sprehode, vadim jogo in poskušam živeti normalno kot prej. Vendar pa me včasih pestijo bolečine v hrbtenici. Ampak to so malenkosti, in če je samo to, je odlično.
Story: Ste se med nosečnostjo kdaj česa ustrašili?
Nisem se ničesar ustrašila. Seveda si kot vsaka bodoča mami želiš, da je otrok zdrav in da je vse v redu. Vprašaš se tudi, kako se boš spopadal s popolnoma novo vlogo. Ampak prepričana sem, da to pride spontano.
Story: Vam je to obdobje všeč?
Obdobje nosečnosti je zelo posebno obdobje. Je drugačno stanje - tako psihično kot fizično. Moja nosečnost poteka, lahko bi rekli, idealno, a še vseeno komaj čakam, da rodim in da se vrnem v svoje telo in svojo rutino. Najbolj pogrešam fizični napor in rekreacijo. Seveda bi mi prav prišel tudi kakšen sobotni večer v družbi prijateljic s kozarcem dobrega vina. No, na to bo treba še malo počakati ... (smeh)
Story: Imate za prihod novorojenčka že vse pripravljeno?
Za prihod novorojenčka je vse pripravljeno že kar nekaj časa. Želela sem izkoristiti čas, ko je Dragan doma, preden začne s potovanji, tako da je sestavil pohištvo in opravil svoj del priprav na dojenčka. Jaz pa sem počasi nakupovala druge stvari, kot so oblekice in kozmetika. Najraje kar prek spleta, doma, iz udobnega naslanjača.
Story: Vam je bilo nakupovanje za novorojenčka v posebno veselje?
Ne! Jaz nisem uživala v tem, ker je ponudba prevelika in nikoli ne veš, kaj res potrebuješ. Prav zmedena sem bila in nakupi so mi predstavljali stres. Razen malih luštnih pajackov, ki me vedno znova fascinirajo s svojo majhnostjo. Pri nakupih pa sem potrebovala strokovno pomoč. In najbolj so mi pomagale zaposlene iz spletne trgovine Hello Mammy. Odgovorile so na vsa moja vprašanje pri iskanju najprimernejše opreme za sobo. Tako imamo zdaj posteljico, ki raste skupaj z otrokom in je nadvse praktična. Pa še zelo lepa je. Postala je pravi hit!
Story: Kakšna bo sobica novorojenčka?
Sobica je bila moj mali projekt. Zamislila sem si naravne barve in vintage pridih. Sobo, ki ni otroška in pocukrana, ki ni polepljena z metuljčki in medvedki. Vse je v mejah normalnega. Nimam rada 'pocukranih' stvari. Dragan je bil najprej skeptičen glede tega, kako mi bo uspelo, ampak na koncu je bilo še bolje, kot sem si predstavljala.
Story: Kako bo potekal porod, ste si mogoče tik pred porodom ustvarili drugačne načrte kot na začetku?
Porod bo v Franciji v odlični bolnišnici, ki je znana po prijaznem osebju in tem, da se potrudijo vsaki ženski omogočiti edinstveno izkušnjo. Tu je rodila že cela četa žena rokometašev, tako da se šalimo, da imajo posebno porodno sobo za nas. Zanimivo pa je tudi to, da imamo vse istega ginekologa, ki je res pravi profesionalec in zelo je zabaven.
Story: Bo mož prisoten pri porodu?
Upam, da bo Dragan prisoten. Vse je odvisno od tega, kdaj se bo mali odločil, da ima dovolj trebuha. Če bo to res v prvi polovici novembra, bo z mano. Oba si tega zelo želiva - da sva skupaj. Tukaj dajo otroka najprej očetu na prsi, tako da se takoj ustvari povezava med njima. To se mi zdi zelo lepo.
Story: Glede na to, da boste rodili v tujini, bo prišla v Francijo v prvih tednih po porodu na pomoč vaša mama, prijateljica, tašča ali sestra?
Najprej pride moja sestra, nato mama. Glede na to, da je Dragan nenehno na treningih in potovanjih, mi bo pomoč prišla zelo prav. Komaj čakam, da pridejo in da jih okupiram z gospodinjskimi deli. Bo pasala mamina kuhinja v Franciji.
Story: Veliko mamic si želi ohraniti spomin na nosečniški trebušček tik pred porodom, in sicer s profesionalnim fotografiranjem, odtisom trebuščka ... Ste se tudi vi odločili za kaj podobnega?
Na pobudo najboljše prijateljice Tjaše Marin sem naredila nekaj nosečniških fotografij. Ima svoj kozmetični salon, je vizažistka in se ukvarja tudi s fotografijo, tako da je bila to odlična ideja za kvalitetno preživet čas z najboljšo prijateljico. Imela je prav, ko je rekla, da je treba takšna življenjska obdobja dokumentirati, da lahko takšne spomine pozneje deliš s svojim otrokom. Ko pa pridemo decembra, bomo imeli še družinsko fotografiranje.
Story: Ste še vedno aktivni? Vas trebušček kaj ovira pri vsakdanjih opravilih?
Sem zelo aktivna. Poskušam živeti enako kot pred nosečnostjo. No, na maratone ravno ne morem. Je pa res, da si čevljev ne morem več zavezati, da se ne morem spraviti hitro iz postelje, da imam ponoči včasih težave s spanjem ... Ampak zato je Dragan ob meni, da mi pomaga.
Story: Hodite na kakšno vadbo za nosečnice?
Hodim na sophro jogo, ki je odlična zaradi načina dihanja in sproščanja. Poleg tega se razgibaš in pretegneš. Dojenčku očitno tudi zelo paše, saj je po vsaki vadbi zelo dejaven. Brca in se premika.
Story: Ste pridobili veliko kilogramov?
Za zdaj sem v osmem mesecu in sem se 'zredila' za sedem kilogramov. Računam na še nekaj v zadnjem mesecu.
Story: Pazite na prehrano?
Seveda pazim. Skrbim, da se pravilno prehranjujem, jem raznovrstna in hranljiva živila. Imam pa to srečo, da se mi apetit ni nič povečal oziroma jem enako kot pred nosečnostjo, z izjemo sladoleda, ki je zdaj večkrat na sporedu. Na splošno pa nisem spreminjala načina prehranjevanja, ker mi je bilo že pred nosečnostjo pomembno, kaj dam vase. Si to, kar ješ.
Story: Kakšna mama si želite postati?
Mama, ki bo otroka pripravila na samostojno življenje. Čustveno zrelega človeka, z občutkom odgovornosti do svojega življenja, ki bo znal ceniti prave stvari v tem kapitalističnem svetu, polnem potrošniških dobrin. Vse preveč je mamic oziroma staršev, ki iz svojih otrok delajo 'invalide'. Vse jim nosijo k riti in jih s tem, v imenu starševske ljubezni, onesposobljajo za samostojno življenje. Tega si ne želim.
Napisala Andreja Korenčan
Fotografije Story press
