Nekdanja miss športa Ajda Sitar se je na Dunaj odpravila s svojimi prijateljicami in edinim moškim tekačem Jakom, s katerim so se lotili drznega podviga.
"Našo skupino smo sestavljali Aida, Gala, Jaka in jaz. Z Aido in Galo smo nekdanje sošolke z Gimnazije Bežigrad, ki se še vedno odlično razumemo. Dekleti sta se navdušili nad tekom, jaz pa jima z veseljem dam kakšen nasvet.
Z Aido se vidiva večkrat, saj sva sošolki tudi na faksu, torej včasih tečeva skupaj. Lahko izdam, da je njen cilj na Ljubljanskem maratonu preteči mali maraton (21 kilometrov). Verjetno ne bo preveč jezna name, da sem to izdala, ji bo pa vsekakor v spodbudo. Sama pa bom svoje načrte še zadržala zase," doda Ajda.
Dobra ekipa
Ajda je kot tekačica v skupini štirih tekmovalcev začela prva. "Prvi tekač je moral premagati 16-kilometrsko razdaljo, in to sem bila jaz. Predala sem prijateljici Gali, pri kateri smo tudi stanovali, saj na Dunaju študira. Ona je po šestih kilometrih predala Aidi, ki je premagala razdaljo devet kilometrov. Zadnji je bil na vrsti edini moški tekač v naši ekipi – Jaka, ki je pretekel 11 kilometrov. Z rezultatom smo bili zadovoljni, saj smo se uvrstili v prvo polovico štafetnih ekip. Naša štafeta je bila mešana, vendar le z enim moškim predstavnikom. Teči bi moral še Aidin fant Peter, vendar ga je ustavila poškodba. Bil pa nam je v veliko pomoč, saj nas je varno pripeljal do Dunaja in nazaj domov, nas pospremil na štartne položaje ter poskrbel za našo garderobo," pove nekdanja miss športa.
"Dunajski maraton je bil fantastična izkušnja. Zares velik dogodek, ki sem mu bila lahko priča tudi na startu, saj sem začela s tistimi, ki so tekli polmaraton in maraton. Čeprav smo bili v večini rekreativna ekipa, ki nima veliko izkušenj s tako velikimi tekmovanji, smo vse skupaj izpeljali kot pravi profesionalci."
Domov pa z žulji
Ajdina ekipa je bila dobro pripravljena, čeprav so se na poti pokazale različne težave, ki so jih tekmovalci morali premagovati. "Marsikatera ekipa je imela nemalo težav – na startu, ob menjavah itd. Na maraton pa smo prišli predvsem po lepo izkušnjo in nepozabno doživetje. Imeli smo se odlično, in to je tisto, kar največ šteje. V Slovenijo smo prišli tudi z nekaj žulji in 'muskelfibrom'. Vendar veselo novim tekaškim dogodivščinam naproti – vsako sredo namreč potekajo Nike priprave za Študentski tek na grad. Pri regeneraciji pa mi pomaga tudi prehrana Nupo."