Za igralko Ajdo Smrekar je intenzivno obdobje, ko so njeni dnevi potekali na relaciji snemanj nadaljevanke Ena žlahtna štorija in dela v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je zaposlena. Poleg tega pa je še magistrirala. Naporne dneve so ji lepšale majhne nagrade.
Story: Boste obujali spomine na snemanja?
Prepričana sem o tem, saj se že zdaj z radostjo spominjam dogodivščin s snemanj. Če samo pomislim, kako intenzivno je bilo snemanje rojstva Majinega otroka! Ko smo zaključili, smo vsi v studiu imeli občutek, da imamo za seboj pravi porod, in smo zato, kot se spodobi, nazdravili z viskijem.
Story: Ste večkrat nazdravljali?
Ja, skoraj vsak konec tedna, ko smo zaključili snemanje. Je postalo kar naša mala tradicija. Vedno je nekdo iz ekipe prinesel kakšno dobroto, s katero smo nazdravili uspešnemu zaključku tedna, malo poklepetali, če se ni mudilo na predstavo, podružili in si zaželeli lep vikend.
Story: Ste se na snemanjih zbližali?
Snemanja so bila zelo naporna, ekipa velika in zelo pomembno je bilo, da smo se dobro razumeli, pazili drug na drugega in držali skupaj. O tem smo se tudi večkrat pogovarjali. Skupna druženja so nas vedno zelo povezala in pogosto smo prosili producenta Tomaža, naj organizira še kakšno.
Story: Vas je reševalo to, da ste pazili drug na drugega?
Zelo. Proti koncu snemanja se mi je recimo prvič zgodilo, da mi je koncentracija začela popuščati. Posneli smo sekvenco v totalu brez napak, potem smo šli še na bližnje posnetke. Zataknilo se mi je enkrat, dvakrat in potem sem še tretjič 'zafedljala' tekst, ki sem ga sicer dobro znala. Potožila sem, da potrebujem minuto, da uredim misli. Ekipa je razumela, saj so vsi vedeli, da sem utrujena. Ustavili so kamere in takoj skočili na noge. Škoro mi je prinesel stol, Buško dežnik, saj smo snemali zunaj na soncu, Milan kozarec vode, Uroš je že prižigal cigareto, režiser pa me je takoj ljubeznivo pomiril, da je vse v redu. Za minuto se je čas ustavil, četudi se nam je mudilo. Bil je res ganljiv prizor. In potem smo nadaljevali snemanje brez napak.
Story: Ste s takšnimi dejanji pokazali skrb drug do drugega?
Ja, večkrat. Tik pred snemanjem nekega prizora, ko je kamera že tekla in smo bili vsi na svojih mestih, sem Primožu, ki igra Avguština, na kratko potožila o občutku, da sem zaradi utrujenosti v obraz zatečena in grda. Primoža sem s svojo izjavo spravila v smeh in takoj me je potolažil, da se mi samo zdi ... Skratka, ko smo posneli prizor, sta iz režijskega kombija priletela direktor kamere Bora in naš tonski mojster Gagi in oba v en glas govorila, da nisem grda, in me tolažilno objela. Na sebi sem seveda imela mikrofon, ki je bil prižgan, in tako me je del ekipe slišal. Čeprav mi je bilo nerodno, je bila njuna gesta zelo prikupna.
Story: Kaj pa prijatelji, ste za njih imeli kaj časa?
Ne, prijatelji so bili zdaj nekaj časa na stranskem tiru. So me pa pred kratkim presenetili in prišli na eno od mojih predstav, da smo se vsaj malo podružili. Konec aprila smo zaključili snemanje tretje sezone, zdaj je maj in sem že na dobri poti, da zamujeno nadoknadim, ker imam več časa. V gledališču sem začela nove vaje za predstavo Bella Figura Yasmine Reza v režiji Mateje Kokol, katere premiera bo septembra.
Story: Kaj vam je to zahtevno obdobje prineslo?
Podočnjake, mozolje in stres ter hkrati izkušnje, prijatelje in male nagrade za dobro opravljeno delo. Zato si pogosto rečem: "Vse je v redu. Dobri ljudje te obkrožajo. Zapomni si to in ceni! Pa vrni nazaj, ko bo priložnost."
Story: Ste imeli tudi podporo družine?
Ja, veliko podpore. Brez nje ne bi mogla ob vseh obveznostih končati magisterija. Sredi noči, tik pred oddajo naloge, se mi je kazalo 'sfižilo', tako da mi je pomešalo vsa poglavja. Zato je sestra vstala z mano ob štirih zjutraj in mi pomagala, da sem nalogo oddala še pravi čas in ob pol šestih zjutraj pravočasno prišla na snemanje. Da ne govorim o drugih članih družine, h katerim sem se zatekla za nekaj dni, saj sem bila v hudi stiski. Mami je pripravila prostor zame, da sem lahko pisala, oče je kuhal kosila, brat pa je sredi noči hodil z mano na sprehode, da sem si zbistrila glavo.
Story: Se vam je ob vsem skupaj izkazalo, kdo vam stoji ob strani?
Ja, natančno vem, kdo so tisti, ki jim lahko zaupam in na katere se lahko zanesem. Tisti, ob katerih sem sproščena in močna ... Ajdasta. Bila so obdobja, ko sem bila popolnoma izgubljena. In če sem izgubljena, sem panična. Zdaj sem bolj mirna in v stiku s sabo. Četudi ni vedno vse rožnato, se stvari prej ko slej postavijo na svoje mesto. Veliko lažje je, če imaš prave ljudi okoli sebe. In v prave ljudi je treba vlagati. In s tem sem zadovoljna.
Napisala Suzana Golubov
Fotografije Goran Antley, osebni arhiv
