Ajda Smrekar in Primož Forte: Velika prijatelja

Ajda Smrekar in Primož Forte: Velika prijatelja (foto: Primož Predalič) Primož Predalič
Vir: Story
20. 10. 2016

Tole je članek, ki sem ga najverjetneje pisala najdlje. Vse se je začelo na moji terasi v bližini Nove Gorice, ko sem v septembru na 'glažič' in 'šalam' povabila Primoža Forteja. Gušto iz Ene žlahtne štorije sicer res ne govori primorsko in prav tako drži, da je v resničnem življenju veliko manj zmeden kot na ekranu. Ujela sva se v trenutku ...

Story: Primož, sestali smo se ob domačem 'šalamu', kruhu, ob samih dobrotah. Koliko ste sami navdušeni nad takšnimi primorskimi dobrotami?

Primož: Zelo. (smeh) Ampak ne samo nad primorskimi, ampak nad vsemi. Moje dekle Tina je iz Celja, kjer imajo svoje dobrote, v Brdih imajo svoje, ki se začnejo z vinom in šalamom ter se nadaljujejo še z drugimi slastnimi stvarmi. Na obali, tam, kjer s Tino stanujeva, pa tudi slovijo po svojih dobrotah. Morda sem včasih celo preveč navdušen. (se potreplja po trebuščku)

Story: Kuhate?

Primož: Tako bom rekel: specialist nisem. Sem se pa moral naučiti kuhati, ker sem deset let sam živel v Trstu. Ko sva s Tino postala par, je kar malce prevzela kuhinjo, saj se v njej izredno dobro znajde. Vsaj enkrat na 14 dni sicer kuhinjo prevzamem jaz. Prosim jo, naj se usede ter uživa, in takrat je ne spustim blizu.

Story: Slovite po kakšni specialiteti?

Primož: Mislim, da sem najboljši pri pripravi mediteranskih rižot in testenin, najraje s kakšnim piščančjim ali puranjim mesom. Malce se spogledujem tudi s svinjino, govedina pa se enostavno predolgo kuha. Sicer pa je prvo vodilo vedno to, da je na jedilniku to, kar imamo doma.

Story: Ajda, kaj pravite? Fant od fare?

Ajda: Prav gotovo. Še posebej, ko gre za makarone in rižote.

Story: Poleg kuhe, vrtnarjenja in igranja kitare pa ste predvsem igralec. Stari znanec gledaliških odrov je bil tudi vaš oče, kajne?

Primož: Je bil, zdaj pa je že v pokoju. Zdaj pravi, da zjutraj vstane in da je 'šiht' že narejen. Svojo pot je začel kot igralec v Drami, potem je bil 12 let v Trstu, nato se je znova vrnil v Dramo. Nakar se je enkrat odločil, šel delat diferencialne izpite in vse, kar je bilo treba, se prijavil za diplomata in postal konzul v Clevelandu. Tam je bil pet let, naslednji mandat pa je imel v New Delhiju v Indiji.

Story: Pa je njegovo delo igralca vplivalo na vašo odločitev o poklicu?

Primož: Ni nobene povezave med tem. Sam sem po nekem drugem ključu prišel v Trst, ampak konec koncev je res videti, kot da grem po njegovih stopinjah.

Story: Pa ste bili kot otrok potem veliko v gledališču?

Primož: Gledališče sem spoznal po čisto drugih poteh. Z očetom nismo živeli skupaj. Ko sem se rodil, je šel za 12 let v Trst, ko se je vrnil, pa je bilo moje otroštvo že na neki način skoraj 'mimo'. Sva pa vzdrževala stik. Trenutno se je odselil v Ameriko, ampak se vrača na obiske.

Story: Pa ste ga kdaj tam obiskali?

Primož: Obiskal sem ga v Indiji, v Cleveland mi sicer ni uspelo iti, ker sem bil četrti letnik na akademiji in tam imaš vsak dan deset ur pouka. Sem šel pa za teden dni v New York, kjer sem obiskal tudi Broadway in eno predstavo. Dobil sem občutek, kako je to videti v mestu, ki nikoli ne spi. Takrat sem sicer še razmišljal, da bi šel v Ameriko, da bi si tam poiskal delo, po akademiji pa sem kmalu, v enem letu, dobil povabilo za delo v Trstu. V tedanjih časih je Trst še veljal za valilnico mladih talentov, zato sem se odločil, da bom temu sledil. Po krizi leta 2008 se je malce ustavilo, vendar sem ostal v Trstu, ker mi je tam všeč. Tam je super teater, ki dela dobre predstave, poleg tega pa je tudi ansambel majhen in omogoča, da lahko vsak dobi svojo priložnost in pokaže, kar ima pokazati.

Story: Kakšni pa so vaši trenutni projekti?

Primož: Sezono smo v Trstu začeli 1. oktobra, je pa res, da smo že spomladi en mesec - od 1. junija do 1. julija - pripravljali predstavo Češnjev vrt Čehova, katere premiera bo 27. oktobra v Trstu. Začeli pa smo delati že novo predstavo Sem pa tja pisatelja Ödona von Horvátha. Letos se vse to malce prepleta, ampak mislim, da je tako tudi prav. Da ni vse enoznačno.

Story: Ajda, kaj pa vaši?

Ajda: V Mestnem gledališču ljubljanskem smo že v drugi polovici avgusta intenzivno zaorali v novo sezono s pripravami na predstavo Bella figura Jasmine Reza v režiji Mateje Kokol, uradna premiera pa nas čaka v nedeljo, 16. oktobra, na velikem odru. Zdaj pa sem že precej globoko v novem študiju, Shakespearovem Senu kresne noči, ki ga pripravlja Jernej Lorenci, premierna uprizoritev pa nas čaka v novembru. Na RTV pripravljamo novo mladinsko oddajo Osvežilna fronta, ki se bo predvajala ob ponedeljkih ob 17.30. To je polurna oddaja, ki je namenjena mladim in radovednim.

Story: Primož, gledalci vas poznamo predvsem po vlogi Gušta. Kljub temu se mi zdaj, ko vas poslušam, zdi, da nimata veliko skupnega?

Primož: V resnici res ne, čeprav je zanimivo, kako vsi v meni vidijo predvsem Gušta. Včasih se prisilim, da govorim prav po ljubljansko, ker konec koncev sem iz Ljubljane, čeprav že 12 let živim na Obali. In to prav z namenom, da naredim to razdaljo. Da ljudje vseeno razumejo, da sem igralec, ki igra Gušta. Namreč, liki iz Štorije so tako priljubljeni, da so ljudje izgubili to distanco. Gospe pridejo do mene in me ščipajo za lička. V Kranju sem jedel juho, ko smo tam delali neko koprodukcijo, ko je do mene prišla gospa in me prijela za roko, medtem ko sem držal juho. (smeh) Super je, da se te ljudje zapomnijo po nekem takem liku, ampak jaz imam vseeno v načrtu - glede na to, da sem dramski igralec - še veliko, veliko različnih vlog. Po eni strani si malce želim, da se ta vloga ne bi tako 'zabetonirala', da se pusti še neko okno tam vmes, da me ljudje lahko sprejmejo še v drugih vlogah. Ker zdaj, s katerokoli vlogo pridem na oder, si ljudje po dvorani šepetajo 'Gušto, Gušto, je Gušto'. Ali pridem kot Pedenjped v predstavi za otroke ali pridem v Cankarju kot Kalander ... (poskusi salamo)

Story: Ajda, verjetno se tudi sami srečujete s čim podobnim?

Ajda: Dejstvo je, da smo vsak večer od ponedeljka do petka ob 20. uri skoraj celo uro v dnevnih sobah gledalcev po vsej Sloveniji. In to ima svojo ceno. Predvsem mlade velikokrat slišim, ko rečejo, glej jo Zalo, ampak večina, ki me ustavi, me pokliče po lastnem imenu. Ali me vprašajo kaj o Štoriji ali o tekočih predstavah v gledališču.

Story: Zdaj snemate zadnjo sezono Ene žlahtne štorije. Je to za vas, igralce čustveno?

Primož: V septembru tega še ni bilo. Smo se pa zavedali, da to prihaja. Vsi smo se posvečali snemanju. Upam, da bo na koncu ena fajn fešta, da se vsi malo 'zjokcamo'. (smeh)

Ajda: Ja, seveda. Vsi se zavedamo, da se zaključuje neko lepo, intenzivno obdobje. Del mene se veseli, da bo končno konec, saj verjamem, da ko ena vrata zapremo, se lahko odprejo nova. Veselim se tudi, da bom končno lahko spala več kot štiri ure na noč. Po drugi strani pa me stiska v želodcu. Vezi, ki smo jih stkali med seboj, ne bodo nikoli tako močne in v takšni kombinaciji kot do zdaj, saj se bomo po koncu snemanja vsi razkropili vsak svojo pot, novim zmagam naproti. Zato pravim, da smo družina. Družina za določen čas. Tako pač je. Ampak verjamem, da bodo tista prava prijateljstva ostala. In z nama s Primožem bo že tako. Ostali pa bodo tudi zgodbe, spomini in dogodivščine, ki jih bo veselje deliti z vnuki.

Story: Verjetno ste v tem času postali veliki prijatelji?

Primož: Mislim, da so za like našli res dobre karakterje, da se gledalci vidijo v njih in da na to reagirajo. Mi pa tudi. Ker če se mi ne bi dobro razumeli in dodajali malo vanje in ne bi bili tako sproščeni, ne bi bili deležni takšnega uspeha. Na eno sezono, ki traja približno tri mesece, se nam zaradi pomanjkanja časa na žalost uspe sestati samo dvakrat ali trikrat, se pa takrat toliko raje podružimo in kakšno rečemo.

Ajda: Ja, res smo 'ekipa, da te skipa'.

Story: Pa ste - tako v zasebnem življenju kot na snemanjih - pari v seriji bolj povezani med sabo?

Primož: Gušto je bil po mojih informacijah mišljen kot stranski lik. Ko so scenaristi videli, da je neka energija med nama z Ajdo, in ko so gledalci za to najino zgodbo 'poprijeli', so začeli v drugi sezoni graditi na njej, kar se je nadaljevalo tudi v prihodnjih. V drugi sezoni sva tudi midva začutila neko odgovornost do tega, in ne samo veselje, da sva ljudem všeč. Več sva začela delati skupaj, še bolj sva se začela pripravljati, malo tudi sama spremljati linijo, kam gre zgodba, se pogovarjati s producenti, scenaristi. Je pa to tak format, v katerem se lahko kakšna stvar hitro izpoje.

Ajda: Vse to, kar je Primož povedal, je prispevalo k temu, da se dva, ki snemata skupaj, bolj povežeta. Tako kot sta se Ranko in Ana, Milan in Maja, tako sva se tudi jaz in Primož. S tistimi, s katerimi več snemaš, se enostavno več družiš in več je priložnosti, da se z njimi povežeš. Zase lahko rečem, da sem prek svojega lika postala zelo povezana s sestrami in tudi z vsemi svojimi fanti; tako s Kristjanom Gučkom kot s Primožem in tudi s 'tatkotom', Janezom Starino. Nismo pa med seboj povezani samo igralci, ampak tudi ekipa, ki šteje okrog 80 ljudi.

Story: Sicer pa mi je všeč ta dinamika med vama. Pa bi lahko šla še malce dlje in vprašala, ali sta morda drug drugemu tudi zaupnika?

Ajda: Na neki način seveda lahko rečem, da sva zaupnika, kako velika sva, pa nima smisla govoriti že zato, da stvari lažje ostanejo med nama. Imam pa že od nekdaj krog prijateljev, ki nimajo nobene povezave z gledališčem in delom, ki ga opravljam. To so moji pravi prijatelji, so moja 'baza', na katero se vedno obrnem, in zanje lahko rečem, da me vedno spomnijo, kdo in kdaj sem.

Primož: Zaupava si predvsem glede stvari, ki so nama skupne, kot je igra. O tem sva se veliko pogovarjala, seveda tudi o prijateljskih stvareh. Kar se pa tiče čisto intimnih stvari, odnosov, sva s Tino bolj mnenja, da naj to ostane med nama. Tudi Ajda ima rada svojo intimnost, zato o takšnih stvareh nisva govorila. In prav je tako.

Story: Ajda, veliko ljudi zanima, koga ljubite, kdo ljubi vas, kdo vam je všeč ... O takšnih stvareh torej ne govorite?

Ajda: Zavedam se, da rumeni tisk sprašuje in poizveduje o vseh teh stvareh ... O tem, kdo mi je všeč, koga ljubim ... V zadnjih letih je bilo o tem napisanega veliko. Veliko je špekulacij, če si nekaj časa samski. Na začetku sem se zaradi tega sekirala in imela potrebo po tem, da pojasnim 'čenče', zdaj pa si rečem, da naj mi bo vseeno. Ne glede na to, kaj odgovorim, to vedno izzove nova vprašanja in temu potem ni konca. Kar je moje, je moje. Igralci moramo zasebno življenje močno čuvati.

Story: Sicer pa se je tretja sezona zaključila z vajino zaroko z Zalo, ko sta se strastno poljubila. Primož, vam je vaše dekle kdaj namignilo, da ji je ob takšnih prizorih neprijetno?

Primož: Najbrž ji je malce, ampak imam to srečo, da je Tina tudi igralka in da je na neki način tudi Ajdina kolegica, ker sta skupaj že igrali v neki predstavi. To si predstavljam tako, da bom tudi sam moral nekoč na odru gledati, kako se Tina poljublja z nekom drugim, in poskušaš vzeti to v zakup. Sicer pa poglejva resnici v zobe. Gušto je lik, ki se najmanjkrat poljublja v Štoriji. Enkrat sem prav štel, sredi druge sezone, da se samo Gušto, Marija in Bonifacij še niso 'posteljno udejstvovali', vsi ostali pa že. To ti nekaj pove. (smeh)

Story: Ajda, kako pa je to z vaše strani?

Ajda: Tako, kot je rekel Primož, je to del našega poklica. Igralci se vedno trudimo, da bi bili ti trenutki čim bolj prijetni. Med nama je bilo zelo sproščeno, brez nerodnosti, saj sva se drug ob drugem počutila varno, in to je zelo pomembno. Sicer sva se že poznala pred snemanjem, sva se pa med ustvarjanjem serije še dodatno spoznala, med nama so se stkale posebne prijateljske vezi. Ker Primož s svojo drago živi na Obali, je kdaj med snemanjem prespal pri meni na kavču, da sva se zjutraj odpravila skupaj v ljubljanski studio, ter si s tem prihranil vožnjo. V resnici smo si vsi igralci med seboj tako pomagali.

Story: Primož, z dekletom sta se letos sicer odpravila na potovanje v Afriko. To mi da vtis, da sta malce pustolovska?

Primož: Ja, morda res. Sam sem bil pred kakšnimi desetimi leti v Indiji, bil sem v Maroku ... sem kar potoval. Za Tino pa je bilo to prvo potovanje zunaj Evrope. Predlanskim sva naredila 'road trip' po Balkanu do Grčije, kjer sva bila na morju še 14 dni, in to je bilo nekaj avanture in nekaj morja, kar je super kombinacija. Lani pa sva šla, ker sem imel zelo malo časa, z letalom v Grčijo na Skiatos, kjer sva 14 dni večinoma poležavala. Bilo je super, ampak sva ugotovila, da je malce preveč ležanja. Da potrebujeva malce več akcije. Pri nas igralcih je treba upoštevati še to, da gremo lahko samo poleti na počitnice. Ko sem bil poleti v Indiji, je bil monsun in zato veliko vlage, ki je ne prenašam dobro, zato sem po internetu začel malo gledati Afriko in ugotovil, da je tam optimalno podnebje. Da je tam takrat zima z 29 stopinjami, da je suho, da ni komarjev. Sva si pa zadala, da greva na safari, ker imava rada živali in naravo, po safariju pa še teden dni na Zanzibar, kjer sva si privoščila na rajskih plažah. In moram reči, da je bila ta kombinacija tako kot ... ta šalam in sirček. Super. (pove z Guštovim glasom)

Story: Oba s Tino sta igralca, oba imata rada isti slog počitnikovanja. Kakšne hobije si še delita?

Primož: (smeh) Skupaj, na primer, rada gledava 24Kitchen. Zelo. Tina zraven piše recepte. Zelo rada hodiva na obiske, predvsem pa imava rada živali. Pri Tini imajo tri osličke, ovčke, mačke, pse ... Jaz grem tako rad na obisk na kmetije med živali. To mi je zelo všeč. Kar se pa športa tiče, bolj ne. Tina raje teče, jaz raje kolesarim. Jaz rad plavam, ona ne najbolj rada ...

Story: Potem bi tudi vidva morda kdaj skupaj imela kakšno manjšo kmetijo?

Primož: Ja, ampak saj veš, kako je to ... dva igralca. Možnosti pa seveda so. Mogoče kakšen 'Bed'n'Breakfast' ali kakšna turistična kmetija. Morda imava v mislih nekaj, kjer bi lahko Tina ponudila kakšno svojo dobroto, kjer bi lahko delila gostoljubnost ... Za zdaj sva še mlada, oba se še poskušava dokazati v gledališču in nihče ne ve, kaj bo čez nekaj let.

Story: V enem od preteklih intervjujev ste rekli, da je vaše dekle princeska, ker radi poskrbite zanjo.

Primož: Ja. (smeh) Zdi se mi, da me razneži to, če ženska pove, kdaj kaj potrebuje. Ženske danes zaradi vseh emancipacij in vsega tega hočeš nočeš morajo delati kariere. In včasih se zgodi, da ženska domov pripelje to energijo, ki jo je sicer včasih najverjetneje pripeljal moški, kot lovec. Borba s šefom, borba tam, tam, tam ... In da so ženske zaradi tega včasih manj senzibilne, da bi povedale in pokazale partnerju, kaj jim manjka. V modernih odnosih velikokrat pride do problema samo zato, ker je ženska nehote tako pod vtisom tega karierizma, da samo to manjka, da ne pove, kaj potrebuje. Moški pa smo isti, kot smo že tisoče in tisoče let. Velikokrat pride do konflikta samo zato, ker se ženska ne ustavi in reče, jaz bi pa kakav. (smeh) In če meni to reče Tina, ji z veseljem rečem, ja, draga, takoj dobiš. In grem in ji naredim.

Story: Ajda, imate kaj podobnega tudi sami radi pri moških?

Ajda: Seveda smo rade princeske, ampak do neke mere. Dokler lahko ohranimo sebe. Mislim, da je to tudi neki pogoj za dober odnos. Ko spoznaš sebe, lažje deliš in kot tako te ima partner tudi zares rad.

Story: Primož, kaj pa je bila najbolj romantična stvar, ki ste jo naredili za dekle?

Primož: Meni se zdi romantično že to, da se zjutraj zmuznem iz postelje, skuham kavo in jo prinesem Tini. Take male stvari. Nikoli nisem delal piknikov ali česa podobnega. Vedno sem poskusil s takšnimi malenkostmi popestriti vzdušje.

Story: Kaj pa je za vas, Ajda, najbolj romantična stvar, ki jo je kdo že pripravil za vas?

Ajda: Najbolj romantična stvar je bila, ko je fant, s katerim sva v resnici šele začela, poklical moje starše in jih vprašal, ali se nam lahko pridruži na družinskem božičnem praznovanju, ki ga imamo vsako leto na Dolenjskem. Presenetil me je in se nam pridružil, skupaj smo preživeli prelep večer, potem pa me je za nekaj dni ugrabil in peljal na morje, ki sem ga nujno potrebovala. V nekaj dnevih mi je tako napolnil baterije, da sem lahko normalno nadaljevala sezono.

Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Story42/2016

Naročite se na revijo Story:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Nova Story že v prodaji

Story 42/2016

Story 42/2016, od 13. 10. 2016

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri