V Trbovljah rojeni Aleksander Jež, ki bo čez slabo leto dopolnil 60 let, letos zaokrožuje 40-letnico glasbene kariere.
Njegova zgodba se je začela graditi leta 1978, ko je ustanovil ansambel Grupa 78. Leto pozneje je za oddajo Kar bo, pa bo kot solist posnel prva avdio posnetka (Kar bo, pa bo in Preprosta pesem), in sicer z orkestrom Radia Slovenija, ki ga je vodil mojster Jože Privšek. To je bila odskočna deska zanj, da so ga začeli predvajati na Valu 202, ter mu dalo možnost, da je nastopal po klubih vzporedno z glasbeniki, kot so skupina Prah, Tomaž Domicelj in drugi.
Leta 1980 je odšel služit vojaški rok v Skopje v Makedoniji, kjer je ustanovil svoj vojaški ansambel. V času, ko je prevladovala zagrebško-beograjska scena, so ustvarjali power pop glasbo, ki je bila mešanica punka in močnejšega popa. Takrat sta bila priljubljena tudi reggae in ska, kar je zelo vplivalo nanj, zato je leta 1983 pri PGP RTB izdal prvo ploščo v tem slogu. Leto dni pozneje sta se s prijateljem zaposlila kot terasna glasbenika v hotelu Bernardin v Portorožu, pozneje pa še v Švici, kjer je dobil neprecenljive izkušnje.
Ker pa je želel ustvarjati glasbo za svoj narod, se je vrnil domov in prepeval v Izoli. Teren ga je naučil, da imajo Slovenci poseben okus za glasbo, in če si želel uspeti, si moral sprejeti njihovo logiko, da mora biti slovenska pesem čim bolj preprosta, da lahko nanjo zaplešejo in zapojejo. Pomembno je bilo tudi, da so sporočila besedil povezana s konceptom nekega naroda. V tistem času so bili že uspešni Don Juan, Marijan Smode in drugi, tako da je tudi sam začel ustvarjati tovrstno glasbo.
Njegove uspešnice živijo še danes
Njegov cilj je bil postati ljudski glasbenik in prvi poskusni izdelek je bil četrti album Marjanca, premajhen sem zate iz leta 1990, ki je postal njegov prvi uspešni album, saj je bil prodan v deset tisočih izvodih. Po tem albumu so bili vsi njegovi albumi uspešni in sledile so uspešnice, kot so Lizika, kje bo tvoj Floki ponoči, Bele vrtnice kradel sem zate, Hvala Bogu, da sem Štajerec, Ti boš pa moja ostala, Stric Tone, Vse so me ljubice zapustile in mnogo drugih.
Festivalov se je redko udeleževal, največji festivalski uspeh pa je doživel leta 1993 na Festivalu narečnih popevk v Mariboru, kjer je s pesmijo N' Štaj'rsk'm pa zmiram luš'n bo osvojil zlati klopotec in prvo nagrado občinstva. Istega leta je napisal in zapel pesem Celje Champion, ki je himna rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško. Leta 1996 je posnel uspešen album Ježkova frizura s pesmimi za otroke. Do leta 2003, ko se je umaknil z glasbene scene, je izdal ducat albumov in pet kompilacij.
Razprodal je dvorane
Aleksander Jež velja za enega od najuspešnejših kantavtorjev slovenske zabavne glasbe, ki je skozi svoje delovanje ustanavljal pristen slovenski melos ter je znan po tem, da je rad prirejal ljudske pesmi v moderne. Je eden prvih slovenskih glasbenikov, ki je začel organizirati samostojne koncerte po največjih dvoranah v Sloveniji.
Prvi veliki koncert je imel leta 1998 v mariborski dvorani Tabor, kjer je praznoval 20 let glasbene kariere ter se zapisal v zgodovino kot prvi slovenski pevec zabavne glasbe, ki je razprodal dvorano Tabor. Leta 1994 je ustanovil glasbeno založbo Ježek. Tri leta pozneje je na TV Celje vodil oddajo Glasbeni cocktail, katere zaključna oddaja se je snemala v razprodani celjski dvorani Golovec.
Leta 2000 je ustanovil oddajo Ježek šov, ki jo je vodil ter bil hkrati scenarist in producent. Oddaja se je dve leti predvajala na TV3, snemala pa se je po večjih dvoranah po Sloveniji. In v kar dveh večjih dvoranah je nastopil tudi letos – pred kratkim je bil gost na Noči Modrijanov 2018, njegov najbolj svež nastop pa se je zgodil na snemanju oddaje Moč glasbe nas združuje v Lenartu, kjer je predstavil svoje največje uspešnice.
Besedilo: Alesh Maatko