Zdravo prehranjevanje vedno bolj postaja prava umetnost. Temu se je posvetila tudi Aleksandra Grilc Tomažin, ki je po izobraževanju v sončni Kaliforniji odprla kulinarični studio Ayatana na družinskem posestvu v Lescah.
Poleg tega novega koraka pa jo v kratkem čaka še nekaj novega: pod njenim srcem namreč raste otrok. Zaupala nam je, kako se prehranjuje kot nosečnica in kakšno hrano bo ponudila otroku.
Aleksandra se je od nekdaj rada ukvarjala s hrano, saj je že kot deklica pomagala babici v kuhinji, še posebej jo je zanimala peka. To je še danes njena posebna strast, saj najraje peče slaščice. Ko znanje od babice ni več zadoščalo, se je posvetila kulinarični literaturi, ki jo je strastno prebirala, obiskala je tudi številne delavnice. Poleti pa se je posvetila izobraževanju o veganski kuhinji in ga preživela v Los Angelesu, kjer se je šolala na eni od najbolj priznanih mednarodnih šol vegansko-presne kuhinje - Matthew Kenney Culinary Academy. To je trajalo en mesec, je pa ena izmed treh Slovenk, ki so obiskale to delavnico v Kaliforniji. Aleksandra se je za vegansko in presno hrano odločila predvsem zaradi zdravstvenih težav, ki jih je imela. Zdaj znanje posreduje tistim, ki jih zdrava prehrana zanima, in sicer v studiu Ayatana v Lescah.
Story: Kakšne zdravstvene težave ste imeli in kako je pomagala sprememba prehrane?
Že kot najstnica sem imela veliko težav s prebavno in želodčno votlino, ki so jih spremljala različna druga vnetja. Te težave niso izginile, kljub vsem terapijam. Čez čas sem se odločila, da moram na tem področju nekaj ukreniti, saj je bilo to zelo moteče. Ugotovila sem, da moje telo ne sprejema dobro mlečnih in glutenskih izdelkov, hkrati pa je bilo ravnovesje v telesu vedno bolj kislo kot bazično, kakršno naj bi tudi bilo. Po spremembi prehranjevanja so težave praktično druga za drugo izginjale oziroma še več, niso se več pojavljale. Želodčne težave so izginile, prebavni sistem se je uredil, o vnetjih pa ne duha ne sluha.
Story: Zakaj na splošno je takšna prehrana bolj zdrava od običajne prehrane Slovencev?
Tudi pri takšni vrsti prehrane je mogoče jesti povsem nezdravo, saj je na trgu ogromno predelane hrane, ki konec koncev ne vsebuje nobenih živalskih izdelkov.
Mislim pa, da je pravi čar te prehrane ravno nepredelana in doma pripravljena hrana, ki naše telo nahrani z vsemi potrebnimi hranili. Rekla bi, da je razlika predvsem v kupljenih sestavinah, ki ne vsebujejo predelanih maščob, sladkorjev, so sezonske, karseda lokalne, ekološke in niso pridelane iz gensko spremenjenih organizmov.
Story: Ste doma, ko ste bili še otrok, jedli hrano, ki je navadno na krožnikih Slovencev?
Tako je. V naši družini je bilo na mizi vedno meso, ki ga je zelo pogosto spremljal krompir. Zelenjave je bilo prav tako veliko, saj smo imeli vrt, vendar je bila ta v obliki kakšnih solat, prikuh ali zelenjavnih juh.
Story: Kaj veganska in presna prehrana pomeni v praksi?
Iz lastnih izkušenj lahko povem, da na začetku vzame več časa za organizacijo in pripravo. Predvsem presna hrana zahteva kar nekaj priprave vnaprej, a ko ti to pride v navado in vidiš, kako super je tovrstna prehrana, vso predpripravo vzameš kot samoumevno in postane del tvojega urnika oziroma načina življenja.
Story: Ponujate tudi kulinarične delavnice, kakšne so te?
Za zdaj imamo razpisane štiri vrste delavnic, na katerih bodo udeleženci lahko spoznali osnove veganske kuhinje, kako pripraviti presno-veganske sladice brez predelanih sladkorjev, kako pripraviti različne obroke, ki jih lahko odnesejo bodisi s sabo v službo bodisi jih pojejo kar doma, ter delavnico po meri, ki je povsem prilagojena željam posameznika ali manjši skupini.
Kmalu bomo organizirali tudi enkratne delavnice, ki bodo prilagojene vnaprej izbrani tematiki ali obdobju, na primer praznikom. Delavnice potekajo v poznem popoldanskem času in trajajo od tri do štiri ure.
Story: V čem se razlikujejo od podobnih delavnic?
Rekla bi, da se moje delavnice razlikujejo predvsem v tem, da udeleženci sami pripravijo jedi, pri tem pa sledijo receptom, ki jih vnaprej pripravim zanje. Moje delavnice so kreativne, zabavne, in čeprav sledimo receptom, spodbujam sodelujoče, da preizkušajo nove okuse, dodajajo teksture in se poigravajo z recepti, si jih prilagodijo glede na lasten okus in želje. Mislim, da je v tem posebnost. Želim predajati znanje, a se mi zdi pomembno, da se sodelujoči počuti domače, da dobi občutek, da je lahko kreativen, da se ne ustraši, če nekaj ne gre točno po receptu. Tako se namreč učimo in dobivamo samozavest za kuharsko ustvarjanje.
Story: Kje potekajo delavnice? Kakšna je zgodovina posestva, kjer potekajo?
Delavnice potekajo v mojem kulinaričnem studiu, ki je v Lescah, v obnovljenem družinskem skednju, ki je bil postavljen leta 1614. Včasih je bil to prostor za živino in shranjevanje sena. Na tem posestvu je bil rojen tudi moj oče, ki je tukaj preživel del otroštva, zato ima ta prostor zame še neko dodatno čustveno vrednost. Leta 2011 smo del, kjer je danes dom Ayatane, začeli prenavljati, zadnjo fazo prenove pa smo izpeljali ravno v času, ko sem bila v Kaliforniji. No, lahko vam še zaupam, da ime Ayatana prihaja iz starodavnega jezika sanskrt in nosi veliko pomenov. Med drugim tudi dom, prostor za počitek in skedenj. S tem sem želela obdržati tradicijo in jo preplesti s stvarmi, ki mi veliko pomenijo - hrana in joga.
Story: Imate koga, ki vam pomaga v Ayatani?
Za zdaj ves kulinarični del pokrivam sama. Kadar pa je le mogoče, je z mano tudi mož, ki je zame pravi kritik, saj ni bil ljubitelj zelenjave, dokler ni spoznal mene. Seveda pa mi pri drugih stvareh, ki so pomembne za zagon projekta, pomaga ekipa ljudi, na katero se lahko vedno zanesem.
Story: Pa zasebno, imate partnerja, otroke?
Imam partnerja, s katerim sva poročena in mi vedno stoji ob strani, tako zasebno kot poslovno. V kratkem pa bova postala tudi starša.
Story: Se kot nosečnica prehranjujete vegansko, ste na kaj posebej pozorni? Ste veganski hrani morda dodali še mleko ali ribe?
Moja prehrana se med nosečnostjo ni kaj dosti spremenila, kar pomeni, da še vedno temelji na veganski in presni prehrani, saj mi povsem zadošča. Ne posvečam posebne pozornosti prehrani v tem času, ampak se držim načela 'pojej, kar ti zadiši in kadar si to zaželiš', tako da se je enkrat v začetku nosečnosti na mojem krožniku znašla tudi riba. V prehrano na splošno nisem dodala ničesar, razen nekaj dodatnih vitaminov, ki so priporočljivi za nosečnice.
Story: Boste otroku ponudili tudi meso, ribe, mleko ali ne? Kaj menite o tem?
Nočem se omejevati in že zdaj določati, kaj bo moj otrok jedel in česa ne. Kot vsaka mama bi mu rada ponudila le najboljše. Seveda pa otroka ne želim omejevati ali mu celo prepovedovati. Okrog nas so večinoma vsejedci, zato bo zagotovo na voljo veliko raznovrstnih sestavin in krožnikov.
Story: Kaj počnete za sprostitev, umiritev?
Pred leti sem se bolj za hobi kot za kaj drugega začela ukvarjati z jogo, ki pa je s časom postala zelo pomemben del mojega življenja. Letos sem opravila tudi izpit za mednarodno učiteljico joge. Joga mi pomaga umiriti misli, me prizemljiti ter, kar se mi zdi najpomembnejše, me povezati samo s seboj v določenem trenutku. Zdaj, ko sem noseča, pa mi vse to pomaga vzpostaviti neko posebno vez z dojenčkom, ki ga nosim.
Eva Jandl
