Udobno sva se namestila v objemu svetle dnevne sobe s pogledom na zelene travnike ljubljanskega obmestja, vsak s svojim lončkom okusnega ekološkega sladoleda Indy&Pippa, in vsaj za kratek trenutek sem dobila vpogled v enega izmed najbolj navdihujočih posameznikov slovenskega medijskega bazena.
Alen Kobilica je človek z veliko začetnico, podjetnik in maneken, vrhunski športnik, čigar dan ima ob raznovrstni paleti dejavnosti nekaj več kot le 24 ur.
Story: Ob pogledu na raznovrstne dejavnosti, s katerimi se ukvarjate, in navdihujočo življenjsko zgodbo se marsikdo vpraša, zakaj še niste napisali knjige. Ste kdaj razmišljali o tem?
Veš, da ne vem, ali imam čas za kaj takšnega. Zdi se mi, da za pisanje knjig potrebuješ čas, ki pa ga trenutno nimam. (smeh) Sem pa že dobil pred leti ponudbo, vendar se za to nisem odločil.
Story: Ali pri vseh stvareh v življenju stavite na občutek?
Zdaj ja! Odkar se ne morem zanesti na vid, dosti bolj zaupam občutkom. Lahko da je prav to moja svojevrstna prednost. Daleč od tega, da je začasna slepota nekaj čudovitega, vendar pa prav po zaslugi te izostriš druge občutke, čute. Morda je prav to 'pozitivna' plat tega, saj lahko tako intenzivneje začutim ljudi. Čutim strah, čutim, da nekdo blefira, čutim njegove namene ... Morda ljudi vse prevečkrat zavede videz. Občutek znotraj nas nam dopoveduje, naj osebi ne zaupamo, ali obratno, mi pa se večkrat pustimo zavesti vizualnim karakteristikam sogovornika. Tako sami sebe prepričujemo o nečem, za kar nam je že občutek 'povedal', da ni prav. Če bi zamižali in realno ocenjevali sogovornika, bi lahko videli v njegovo bistvo. Zaupam občutkom, na vseh področjih življenja.
Story: Kako pa se znajdete v vizualnem svetu, v katerem živimo danes? Svetu, kjer ima videz prednost pred vsebino?
Verjamem, da obstaja razlog, zakaj smo se rodili z očmi. Tudi sam sem bil zelo vizualen človek. Vendar pa se ne zavedamo, da vse preveč ljudi gleda, zelo malo pa jih vidi. Marsikdo hodi po svetu z odprtimi očmi, vendar se le redko zavedajo okolice, ki nas obdaja. Sam sem bil vedno zelo pozoren na detajle. V tem hitro spreminjajočem se svetu pa so ti večkrat spregledani. Nič ne seže več v globino, vse skupaj je bolj površinsko. Dogajanje me spominja na nekaj, kar sem pred leti že doživel v Ameriki. Tam je večina stvari na zelo površinskem nivoju. Prav zato sem še toliko bolj vesel, ko opazim ljudi v svoji bližini, ki se v stvari poglobijo in vidijo nekoliko širšo sliko. Takih ljudi ni malo. Morda na prvo žogo niso tako opazni. Družbena omrežja so varljiva. Gre za pravi paradoks sodobnega sveta. Več ko imaš prijateljev na Facebooku, bolj si v resnici sam, osamljen. Konec koncev imamo ljudje v resnici le nekaj resničnih prijateljev. Pa še ti se skozi različna obdobja našega življenja menjajo.
Seveda, tako kot partnerji. V določenem obdobju te združujejo podobne ideje, interesi ... Vsak izmed nas pa se razvija in v nekem trenutku ubere svojo pot. Čez čas se ozreš nazaj in si misliš: ''Pa madona, kako sem bil lahko takšen.'' To je cikel življenja. V času naših babic je veljalo, da si z isto osebo preživel vse življenje. Saj veš ... Treba je bilo malo potrpeti. No, sam sem prepričan, da v življenju ni treba trpeti. Po eni strani so bili odnosi takrat še bolj površinski, mnogokrat so temeljili na mnenju in prepričanju okolice - 'Le kaj bodo rekli sosedje?' (smeh)
Story: Kako zdaj vrednotite človeške odnose? Kaj se vam zdi najpomembnejše?
No, vprašanje je, s kakšnim namenom jih spoznavam. Ali gre za sodelavca v podjetju, prijatelja ali pa nekaj povsem drugega? Kar se posla tiče, na primer, so mi pri človeku pomembni znanje, kompetenca, osebnostne lastnosti ... Če iščem dekle, ni najpomembnejše to, da obvlada atomsko fiziko. (smeh) Mislim, da sem s tem vse povedal. Pri ženski so najpomembnejše dobra rit in sočne ustnice. (smeh) No, šalo na stran. Sicer pa, saj veste, da je v vsaki šali nekaj resnice. (smeh). S partnerjem moraš biti predvsem sproščen. Morda zaradi te svoje situacije še toliko bolj delim ljudi na različne interesne sfere. Imam lahko najboljšo prijateljico na svetu, s katero preživim vse dni, se odlično razumeva na vseh nivojih, a so pri iskanju partnerja pomembnejše tudi druge lastnosti. Ustrezna intelektualna širina, mir v sebi, spontanost, predvsem pa se mora noro zabavati ob mojem humorju. Če sem zelo iskren, mi je zdaj še toliko bolj pomemben vonj, dotik kože, skratka tisti občutki, ki jih je težko opisati. Včasih sem se lahko osredotočil na čudovite oči ali obrazno mimiko, zdaj pa teh stvari ne vidim več, zato prednost dajem drugačnim lastnostim. Sploh pa se mi pri partnerici zdi pomembno, da ni t. i. drama queen (kraljica drame, op. a.). V svojem življenju si ne želim imeti še dodatne drame, saj se ponuja že sama po sebi. Rad imam sproščeno vzdušje; da se razumeva, četudi v tišini, ki se da začutiti in slišati. Je pa zaželeno, da se ukvarja s kakršnimkoli športom, še posebej če ta pripomore k fantastičnemu mišičnemu tonusu. (smeh) Glede na to, da sem zadnje čase nekoliko manj praktičen, je tudi ta vrlina zelo dobrodošla. No, pa naj še kdo reče, da imam visoka pričakovanja. (smeh)
Story: Verjamete v usodo? V to, da na tem svetu obstaja oseba, ki nam je usojena?
Če se o tem prepričaš, ti je lahko namenjenih kar nekaj ljudi. (smeh) Zagotovo je med sedmimi milijardami ljudi kakšen tak, ki ti povsem ustreza, ali pa več takšnih. To je stvar prepričanja. Tudi če ne naletiš na enega izmed teh tisočih, se lahko prepričaš, da ti je oseba, s katero sta si usojena.
Story: Veljate za perfekcionista na vseh področjih?
Na nekaterih pa res. Morda je to povezano tudi z mojim astrološkim znamenjem. Rojen sem v znamenju device. Mnogi bralci bodo sedaj rekli: "Ojoj!'' (smeh) Vendar nisem perfekcionist v smislu, da bi iskal napake pri drugih. Prav tako znam biti zelo spontan. V prostem času ne potrebujem urnika, ko pa sem ujet v protokol, morajo stvari delovati, kot je treba. Zato sem pri delu vedno perfekcionist. Ne bom prodajal izdelkov, ki jih sam ne uporabljam, saj za svoje kupce resnično želim le najboljše. Morda je vse to skregano z ekonomijo, vendar ni nujno tako. Zgodba podjetja Organika Plus se je začela prav v času krize, kar se je marsikomu zdela zgrešena odločitev, a se je izkazalo nasprotno. Za to je treba verjeti vase in v svoj izdelek. Po vseh teh letih smo še bolj aktivno prisotni na trgu, saj našo filozofijo tudi živimo z vsako celico našega telesa. Mislim, da se to začuti tudi v naših izdelkih. Pri naših ekološko rastlinskih sladoledih Indy&Pippa prav zaradi tega ne sklepamo nobenih kompromisov glede kvalitete, kar naši kupci izjemno cenijo.
Story: Morda razlog tiči v tem, da zahtevate kar največ od sebe, nič kaj manj pa tudi od drugih.
Res je. Zavedam se, da sem včasih malce tečen, in moji sodelavci so s tem seznanjeni. (smeh) Vem pa tudi, da vedo zakaj. Nisem zamerljiv. Ne maram kreganja. Vsak trenutek, ki ga preživiš v zamerah in kregu, je vržen stran, zato negativna energija nima česa početi v naših življenjih. Vsak izmed družbenikov podjetja Organika Plus ima svoje principe in svojo trmo, kar pa ni nič slabega. Kot že rečeno, kompromisi, ki se tičejo zdravja in kvalitete izdelkov, so pri našem podjetju nesprejemljivi. Ko dam stvari iz rok, rad vidim, da so takšne, kot je treba.
Story: Na katerih področjih poleg tega niste pripravljeni sklepati kompromisov?
Uh, tega ni malo. Veliko je človeške neumnosti, tako po svetu kot pri nas.
Story: Se popolnoma strinjam. Kaj pa je tisto, kar vas potiska skozi življenje? Od kod črpate motivacijo za nove izzive?
Iskanje motivacije mi ne predstavlja nobenih težav. Motivirajo me povsem različne stvari. Lahko je že narava, vonj borovcev ... Že življenje samo mi je velika motivacija. Vsi smo prispodoba jing janga. V mojem primeru svetli del enostavno prevlada.
Story: Ste idejni vodja centra Vidim cilj, v maju ste na tekmi svetovne serije v paratriatlonu osvojili tretje mesto ... Se zavedate moči, ki se skriva v vas?
Zdi se mi, da so stvari, ki jih počnem, povsem običajne. Šele ko to slišim iz ust nekoga drugega, se zavem, da verjetno ne delam nekaj povsem običajnega. Meni se vse skupaj zdi zelo enostavno, nič kaj posebnega. Bistvo, da vse deluje, je v ljudeh, ki so okoli mene. Imam veliko prednost, da presodim, kakšne ljudi potrebujem okrog sebe. Ne oziram se ne na politično ne na versko prepričanje svojih sodelavcev. Pomembni so mi človek, ki je pred mano, njegovo znanje, sposobnosti ...
Story: Se kljub morju dejavnosti in ljudi, ki vas obkrožajo, kdaj počutite osamljene?
Mislim, da je vsak izmed nas kdaj osamljen. Lahko si v veliki množici ljudi, a se kljub temu počutiš osamljen, čeprav nisi sam.
Story: Zdaj pa zaplujmo v malo drugačne vode. Gre ljubezen res skozi želodec?
Hja ... Zagotovo ni slabo, če se boljša polovica zna obrniti v kuhinji. Sicer pa se tudi sam v kuhinji odlično znajdem. Pojem prav vse, kar mi prinesejo na mizo. Pa še praktičen sem, saj velikokrat poližem celo krožnik, tako da ga niti pomiti ni treba. (smeh)
Story: Je res, da ste se v hipu zaljubili v vaš ekološki sladoled Indy&Pippa?
Res je. Očitno pa se zaljubljajo vanj tudi prek naših meja. Naši produkti so že presegli meje Slovenije, z njimi so zadovoljni potrošniki na Hrvaškem, Irskem, v Savdski Arabiji ... Prav poseben občutek je, ko prideš v tako drugačno kulturo in okolje, kot je Savdska Arabija, ter na policah trgovin zagledaš Indy&Pippa. Prav to je ena od želja! Da bi lahko kdorkoli in kjerkoli po svetu užival v našem sladoledu. To je kot otrok, ki raste in se razvija. Nenehno iščemo možnosti za izboljšave in napredek. Lani smo tako prešli na razgradljive lončke, letos pa nam nova tehnologija omogoča izdelavo lastnega ekološkega riževega napitka in lešnikove paste, ki spadata med pomembne sestavine naših sladoledov. S tem poskušamo dvigovati kvaliteto naših izdelkov na še višji nivo.
Story: Kakšno zadovoljstvo vam ponuja ustvarjanje sladolednih okusov, prijaznih do ljudi in narave?
Neizmerno! Zadovoljstvo pa traja le kratek čas, saj že v naslednjem hipu razmišljaš, kako bi izdelek nadgradil. Vsakič znova pa me preseneti, kako dober je. (smeh)
Story: V tem vidite svoje poslanstvo?
Ljubim ta planet. Videl sem ga po dolgem in počez, le iz vesolja še ne. (smeh) Res je neverjeten. To, da smo tu, je nekaj neprecenljivega. Naloga vseh nas bi morala biti skrb za naš planet. Čist zrak, voda, neoporečna hrana. Z našim podjetjem želimo doseči prav to. Tudi sami sledimo tem smernicam. Američani imajo dober izraz za to: "Walk your talk." Ne prodajaj bučk, temveč živi to, kar govoriš. Sam se trudim na vso moč.
Story: V vaši filozofiji se je prepoznala že množica ljudi, število pa se z vsakim sladoledom veča. Kakšen je ob tem občutek?
To je nekaj fantastičnega. Če so tvoje misli čiste in dejanja iskrena, ljudje to začutijo ter začnejo v tej smeri razmišljati in delovati tudi sami. To me navdaja z optimizmom.
Story: Idejo ste tako ponesli po svetu.
Sam prav v tem vidim pozitivno plat družbenih omrežij, saj je prenos informacij izjemno hiter. Vendar pa je treba znati brati med vrsticami, se izobraževati. Razločiti moramo med kvaliteto in plevelom.
Story: Vas smem za konec povprašati še nekaj ... Kaj je bila zadnja stvar, za katero ste si želeli, da bi jo lahko videli?
Hm, Lady Gaga. (smeh) Na smolo sem jo ravno zamudil, predvsem njen izbor oblek! Naj malo razmislim ... Dobro vprašanje! Sem velik ljubitelj tehnologije, tako mi je zelo žal, da ne moram upravljati drona. Napravica se mi zdi nekaj izjemnega. Tik preden sem izgubil vid, sem si želel kupiti teleskop. Vesolje me navdihuje s svojo neskončnostjo in skrivnostnostjo. Hkrati mi daje občutek majhnosti in povezanosti z vsem, kar obstaja.
Besedilo: Nika Arsovski // Fotografije Primož Predalič
