Alenka se je morala spopasti z avtoimunsko boleznijo nevromelitis optica (NMO), ki jo je za dve leti in pol ustavila. Še posebej težko je bilo na samem začetku, ko je bila bolezen tako zelo huda, da ni zmogla niti hoditi. "Skušam zdržati, kolikor se le da dolgo, saj vem, da zdravila niso brez stranskih učinkov, to se nalaga v mojem telesu, a drugače ne gre. Zaradi tistega prvotnega hudega navala bolezni so posledice tako močne, da so bolečine venomer prisotne: čutim jih od pasu navzdol, nenehno me mravljinči v obeh nogah, najhujše so bolečine, ki se proti večeru stopnjujejo," je bila iskrena za revijo Jana in priznala, da je imela sprva zadržke, da bi sploh javno govorila o svoji bolezni. "Sem pa imela pomisleke pri govorjenju o svoji bolezni, češ zakaj bi to sploh koga zanimalo. Ampak na koncu lahko moja zgodba ponudi komu kakšno koristno informacijo, predvsem pa bi rada sporočila, da res nikoli ne smeš obupati, da se je treba boriti. Želim si, da bi kdo, ki bo tole bral, našel košček upanja zase. Zdi se mi, da sem prav s športno miselnostjo lažje in hitreje premagovala ovire na poti do izboljšanja. Zdaj hodim dvakrat na teden na telovadbo k prijateljici, da se razgibam, da mišice še vedno delajo in da sem v družbi. Delam po svojih zmožnostih. Je tako, kot je. Nisem še čisto dobro, sem pa bolje," je še dodala in seveda upa, da bo enkrat spet povsem brez bolečin.