Sramežljivo in previdno sta prihajala izza vrat, iz oči jima je sijala tista prikupna otroška nagajivost. Ona, ki je še tako majhna, da se lahko sprehodi pod mizo, je okoli vratu nosila rožasto ogrlico, on, ki je njen veliki starejši brat in vzornik, je s pogledom iskal mamico, bivšo smučarko Alenko Dovžan.
Tako je bilo, ko sem po dolgem času naredila ovinek in se ustavila v Alenkini restavraciji na Jesenicah, ki se imenuje po za Gorenjce tako zelo značilni besedi ‘ejga’.
Da je od zadnjega obiska minilo res že dolgo, sem opazila takoj, ko je mimo točilnega pulta stekel sin Luka, zdaj že pravi dečko, takrat še fantek v vozičku, še bolj pa, ko je za njim z nekoliko krajšimi koraki in s pleničkami na riti ‘primaširala’ njegova sestrica Nika.
Ker se jim vseskozi nekaj dogaja, je bivša smučarka ob vsem tem ‘džumbusu’ 11. februarja pozabila, koliko je sploh stara. “33 ali 34?” se je spraševala, naposled pa si je morala priznati, da drži druga številka. A jih ne kaže … Ko v olimpijskem kotičku, ki so ga pripravili v restavraciji, ob pogledu na smučarski dres in smuči iz leta 1994 osveži spomine na olimpijado v Lillehammerju, kjer je osvojila bronasto medaljo, prizna, da se ji ta čas zdi zelo oddaljen.
“Zdaj šele vidim, kako sem bila takrat še mlada. To je bilo pred 16 leti, kar je skoraj polovico mojega življenja. Uf!” Po mladih letih se ji ne kolca, saj pravi “vse ob svojem času”, in tudi tega, da je kariero vrhunske smučarke prekinila (že) pri 27, ne obžaluje. Je bilo že prav tako in vloge, ki so jo doletele za tem, so ji pisane na kožo. Je mama in vodja restavracije, zaradi svobode, ki ji jo omogoča delo, pa si običajnega delavnika od sedmih do treh sploh ne zna predstavljati.
Da je v poslu skupaj z življenjskim partnerjem Edvinom, bivšim hokejistom, je ne moti. Prej si to šteje kot dodaten plus. Ko je ‘frka’, pravi, tudi sama vskoči za ‘šank’ in skuha ter postreže kakšno kavo. Da bi se ob tako dobri restavracijski kuhinji, kot jo imajo, popoldne doma trudila prestavljati lonce in kuhati, pa ji še na misel ne pride. Ker imajo stanovanje tik nad restavracijo, samo naročijo, kaj želijo imeti na krožniku, in čez nekaj minut v domači jedilnici že lahko diši …
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del