Alenka Gotar: Splavaš ali pa potoneš. Imaš samo dve možnosti!

V zadnjem času kar žarite. Kaj je vzrok te spremembe?

Predvsem to, da je končno zunaj moj prvi album. Da je končan en projekt, eno obdobje v mojem življenju, ki sem si ga tako želela končati. Ne maram nedokončanih stvari. Preprosto so se izpolnile moje sanje. Nimam otrok in lahko rečem, da je to moj prvi otrok. Vso energijo in ljubezen sem vložila vanj.

Odkar ste zmagali na Emi in se tako pridružili slovenski estradi, ste preživljali tudi nekaj težkih obdobij. Kako zdaj gledate na vse to?

To me je oblikovalo in vesela sem, da je tako. Padla sem v vrtinec, ki ga nisem poznala, in svet estrade mi je bil tuj. Pred tem sem živela v čudovitem svetu gledališča, umetnosti in elegance. Tukaj pa je vse kaj drugega in v bistvu sem se morala ujeti.

Vas je kdo pripravil na kaj takega?

Ne. Imela sem smolo, da nisem imela nikogar, ki bi me vodil. Prav zadnjič mi je ena od mojih prijateljic rekla, da sem glede na to, kaj sem preživela in da nisem imela podpore, še normalna in pozitivna. Tako je pač življenje in to je bila huda preizkušnja, vendar so ljudje, ki prestanejo še hujše preizkušnje kot jaz.

Kdaj pa je bilo za vas najtežje?

Zagotovo pred dvema letoma, ko sem doživljala osebno tragedijo in se je bilo treba pobrati. Takrat nekaj mesecev tudi nisem pela. Potem pa sem splezala na zeleno vejo. Recepta ni. Samo vera v življenje, ljubezen do življenja, do glasbe in pogum. In veliko dobrih ljudi okoli tebe. To ti pomaga, da greš naprej.

Ste kdaj vzroke za težave iskali tudi v sebi? Ste se veliko ukvarjali s tem?

Seveda. Moraš iti vase in poiskati tudi svoje napake. V življenju potrebuješ veliko dela in sreče, da nekam prideš. Vsak ima tudi takšna obdobja v življenju. Greš čez vse to in preživiš. Splavaš ali pa potoneš. Imaš samo dve možnosti.

Se težko soočite s seboj? Kako se to pozna pri glasbi?

Ne. Vesela sem tudi, če me kdo opozori na napake, in tudi pri prijateljicah izredno cenim to, da so do mene iskrene v vseh pogledih. Tako lahko gradiš na sebi in postajaš boljši človek. In tudi kar se tiče umetnosti, je to pomembno, ker drugače gledaš na stvari.

Na primer, ravno zadnjič, ko sem imela vajo za opero Don Giovanni, sem opazila razliko, kako sem pela vlogo Donne Elvire pred tremi leti in kako zdaj. Moj glas je dozorel in tudi zaradi vseh izkušenj je interpretacija vloge na čisto drugačni, višji čustveni in umetniški ravni.

Kakšen je splošen vtis, ki ga naredite na ljudi?

Zanimivo je, da jih večina pravi, da sem hladna in nedostopna. Vendar nisem, sem velik dobrovoljček in vedno pripravljena na 'štose'. Mislim, da so šokirani, saj je na televiziji videti, kot da imam okoli 120 kilogramov, vendar jih imam v resnici veliko manj. (smeh)

Je to, da so vas imeli za hladno in nedostopno, vplivalo na vas?

Seveda je. Vendar so za to krivi mediji, ki so neke stvari predstavljali drugačne, kot so. Vendar za tem stojijo ljudje, ki so to plasirali v medije. Nekateri so se me želeli znebiti z estrade, saj so želeli 'furati' moje kolege, ki delajo iste zadeve. Estrada zna biti zlobna.

Če si nepopisan list, te je najlažje umazati. In tega, mislim, se ne bom nikoli znebila. Nikoli nisem nikogar kam poslala ali pa zavrnila intervjuja. To me je prizadelo, saj sem samo človek. Nikoli se ne utrdiš in vedno znova te prizadene. In prav zato imam zdaj malo distance.

Ravno zadnjič mi je neka kolegica omenila, da pogreša staro Alenko. Tisto duhovito, tisto, ki se smeje. Pri nas je tako, da te predstavijo kot totalnega carja ali pa kot totalno budalo. In zaradi vsega skupaj se me kar malo bojijo.

Ampak ali ni to kdaj tudi dobro?

Ne, ni.

Ste imeli kdaj težave zaradi tega slovesa, da ste težavni?

Sem. No, nastopov mi ravno niso odpovedovali, vendar je bilo do nekaterih stvari težje priti.

Ste o sebi slišali veliko govoric?

Vse živo. Vse sem bila. (smeh)

Katere so vas najbolj prizadele?

Tiste, zaradi katerih sem se morala dokazovati, da sem naredila magisterij, da sem morala dokazati, da sem dobila vse nagrade. In bolelo me je to, da so nekateri govorili, da ne znam peti. Ko nekdo omalovažuje moje delo, moje nagrade, moje petje, moj glas. To je pa tisto, kar ni okej.

V javnosti vas nikoli niso predstavljali kot seksi estradnico z zapeljivimi oblinami in podobno … Vam je kdo kdaj naravnost rekel, da vam nikoli ne bo uspelo, ker niste dovolj seksi?

Če pa nisem. (smeh) Vesela sem, da me niso nikoli opredeljevali na ta način, in nikoli se nisem želela izpostavljati glede videza in na primer glede oprsja. Zadnjič, ko sem nastopila pri Mariu, sem imela globok dekolte in bila sem kar presenečena nad odzivi. Na forumih so se takoj razvnele debate o tem, ali imam dobro oprsje in ali je sploh naravno. Ne maram se razkazovati. Imam glas, znam peti, vse drugo je postranskega pomena.

Mislite, da ste med estradniki priljubljeni?

Ne vem, vprašajte njih. Z vsemi sem okej, rada se družim z njimi, a imam svoj krog prijateljev in večinoma estradniki niso moji prijatelji. Razen fantov iz skupine Sons. Oni so pa moji fantje.

Zakaj prav oni?

Radi se imamo, razumemo se in niti enkrat se ni zgodilo, da se ne bi imeli super. Bila so tudi nesoglasja, vendar je energija med nami prava. Jaz sem njihova in oni so moji. To, da funkcionirajo skupaj štirje fantje in ena punca, je super. Med nami ni nikakršnih čustev, zgolj prijateljstvo.

Vam dajo kdaj kakšen nasvet glede moških?

Predvsem dam jaz njim kakšnega. Vendarle sem najstarejša in mislim, da me kar upoštevajo. Kdaj se pogovarjamo o kakšnih zadevah, a jih ne obdelamo bolj natančno.

Takšne teme verjetno 'obdelate' s prijateljicami?

Ja, bolj tako, ja. To so moje babe, tako jim pravim. Jedro družbe smo štiri punce, ki smo si med seboj na prvi pogled zelo različne. Ena vodi izposojo luksuznih avtomobilov, druga je zastopnica za kozmetiko Chanel, tretja je požarna inšpektorica in potem sem še jaz.

So zlata vredne in imamo se luštno. Prijateljice smo že 15 let in skupaj smo preživele vse lepe in grde stvari. Imam pa še eno prijateljico, ki je res nekaj posebnega. Irena Koblar je pianistka, ki živi v New Yorku, in z njo me povezuje res posebno prijateljstvo. Poznava se še iz študentskih let.

Za seboj imate tudi nekaj zvez … Kakšen je vaš pogled na ljubezen zdaj?

To, da je v ljubezni najslabše pričakovati. Če sem zelo iskrena, se z ljubeznijo sploh ne obremenjujem več, in ko bo prišel pravi, bo prišel. Povezujejo me z marsikom, vendar se temu samo nasmejim.

Ste zdaj zaradi tega spremenili okus do moških?

Ne, še vedno je isti. Še vedno so mi všeč inteligentni, negovani, in če je le mogoče, športni moški.

Starost ni pomembna?

Niti ne, čeprav si sebe težko predstavljam na primer s kakšnim 80-letnikom.

Je že kaj ponudb? Ženitne, nespodobna povabila …

So, tudi kakšna ženitna je vmes. Vendar sem samska in želim ostati samska še nekaj časa. Bilo je preveč bolečin in moral bo priti res nekdo poseben, da me bo prepričal.

Vas je zdaj strah nove zveze?

Ne razmišljam o tem, imam druge stvari.

Bi novega fanta zdaj takoj predstavili javnosti, ga odpeljali na kakšen dogodek ali bi ga skrivali?

Nikoli več nobenega. Tisto, kar je moje, je moje in ne bi ga več izpostavljala. Ne bi se z njim pojavila na naslovnici, in tudi če bi naju zasačili, bi to zanikala.

Ali kdaj storite prvi korak? Ste kdaj že koga prvi povabili na pijačo ali zmenek?

Sem, vendar se nikoli ni izšlo dobro, zato sem še vedno za tiste bolj 'staromodne' pristope.

Ste kdaj doživeli hladen tuš?

Tudi. Doživiš hladen tuš, rečeš si, da jih je tam zunaj še veliko, in greš naprej. Enostavno. Prijateljici, ki je jokala zaradi fanta in se hotela zapreti med štiri stene, sem rekla, da je najslabše na tem svetu to, da se sekiraš zaradi moških.

Ko bomo ženske poskrbele zase in za svojo kariero in bomo zaradi tega zadovoljne, bo to samo pika na i. Moj zelo dober prijatelj mi je rekel, da nobena zadovoljena ženska, pa naj to velja za vse plati njenega življenja, ni pasja. In take ženske so tiste, ki jih imajo moški radi.

Kako bi se odzvali na prevaro? Pri prijateljicah in moških?

To je nekaj najslabšega. To je tisto, kar me najbolj prizadene. Ko gledam, kako se pari med seboj varajo, se vprašam, zakaj sploh vztrajajo skupaj.

Ste bili kdaj prevarani? Vas je prevaral kdo, za kogar ste mislili, da je vaša sorodna duša, in bili potem še toliko bolj razočarani?

Sem. Mogoče tudi zaradi tega ne spustim nikogar več tako blizu. Mislim, da je morala čedalje bolj na psu, in Facebook to samo še stopnjuje.

Napisala: Andreja Freyer

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču