Le kdo ostane ravnodušen ob vsem tem prazničnem vzdušju, v katero počasi vstopamo? Alenka Kesar nam je zaupala, česa se najbolj veseli in kako bo z veliko družino, ki jo imata s Kamenkom, preživela čarobne praznike.
"Rada imam praznične dni. Od nekdaj. Božič me spomni na družino, na lepo pogrnjeno mizo z veliko okusnimi jedmi in na darilca pod smreko. To je čas, ko se vse ustavi, ko je zunaj tiho, ko je v srcu mir in smo z družino. Čudovit čas je. Čaroben. Ne samo za otroke, tudi zame," razkrije Alenka. In glede na to, da z družino praznujejo ves december, je pri njih doma že zasijala božična jelka. "Naša jelka je umetna. Še muhe ne moremo ubiti, kaj šele posekati smrekice. Pri tej jelki ne razmišljam o ekološkem pomenu plastike. Ta je v družini že deset let in videti je, da bo tudi ostala. Mi smo skupaj vsakih 14 dni. Če bi čakali še 14 dni, bi prišli do polovice decembra, kar bi pomenilo odločno premalo časa, preživetega s smrekico, zato smo jo postavili zadnji vikend v novembru."
Tudi Alenka se rada spominja, kako pomemben ji je bil ta čas, ko je bila otrok. Čeprav božiča niso praznovali in na ta praznik danes gleda nekoliko drugače. "Ko sem bila mlajša, božiča res nismo praznovali. Smo pa razkošno praznovali na silvestrovo in mami, mojstrica kuhanja, nas je razvajala vsako leto. Nikoli ne bom pozabila njene božanske francoske solate in čokoladne torte, ki nikoli ni manjkala. Sčasoma je božič postal tradicija tudi v Sloveniji in smo ga tako osvojili tudi pri nas doma. Zdaj imamo na predbožični večer večerjo v soju sveč. Praznični dan začenjamo s kuhanjem in pripravo slaščic, potem okrasimo mizo in Božiček prinese darila pod smrekico. Ko darila odvijemo, sedemo k večerji. Po večerji običajno igramo družabne igre. Ali pa se stiskamo," doda Alenka.
In glede na to, da v decembru hodijo kar trije od dobrih mož, se tudi njeni otroci razveselijo vsakega posebej. "Pri nas nosijo pozornosti in darilca vsi trije. (smeh) No, Božiček in Dedek Mraz se združita v eno. Otroci dobijo darila, ki si jih želijo, mali dve pišeta še pisma Božičku. Najstnika povesta, kaj si želita. Za božič sicer obdarujem družino, moje in Kamenkove starše, brata in njegovo družino, Kamenkovo sestro in njeno družino, najbližje prijatelje in seveda Kamenka. Običajno otroci dobijo igrače, malo starejši kaj za obleči. Pri prijateljih pa izberem darila že oktobra, novembra. Pozorno poslušam, brskam, najdem ... To me zelo veseli. Seveda pa pri vsem tem ne pretiravamo. Tara in Lina napišeta največ tri stvari, ki jih tudi dobita. Ne gresta namreč v nemogoče želje. Običajno dobita legice, kakšno knjigo, družabno igro ... ni hujšega. Si pa vedno nekaj podarimo. To je lep običaj. Vesela sem, kadar dobim kakšen lep lipglos ali lepe nogavičke od otrok. (smeh)"
Alenka z družino ne pozna dobro krščanskega pomena tega praznika."Nismo verni in nismo nikoli hodili v cerkev, tega dela božiča ne poznamo. Zato tudi ne gremo k polnočnicam. Se pa spomnim, da sem bila nekoč, pred davnimi leti, na polnočnici v Krškem, ker sem bila zagledana v nekega fanta. (smeh) Tudi jaslic ne postavljamo in nikoli si nisem ogledala kakšnih, bi bilo pa to zagotovo zanimivo. Kljub vsemu je to lepa tradicija," še doda Alenka.
Alenka na splošno obožuje vse pisane lučke, ki zažarijo v decembrskem času. "Zelo rada imam bleščav in sanjav december. Rada imam lučke, okraske, vrvenje, čarobnost. Takrat je čas, da pozabimo na vsakdanjost in se malo ustavimo. Čudovite so tudi druge prestolnice, ki v tem času zaživijo, recimo Dunaj. Lani sva bila s Kamenkom kar pet dni na Dunaju v času božiča in sva si ga resnično privoščila. Bilo je čudovito! Rada imam to pravljico. Mi je žal, da tudi v naših večjih mestih ne priredijo takšne čarovnije," še doda Alenka.
Napisala MIMA
Fotografije Igor Zaplatil
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del
