Alenka Košir: Zdrava hrana in gibanje - to je naložba vase!

Alenka Košir: Zdrava hrana in gibanje - to je naložba vase! (foto: Igor Zaplatil) Igor Zaplatil
Vir: Lady
17. 2. 2018

V kaotičnem vsakdanjiku želimo ženske ustreči pričakovanjem in idealom, ki jih v tem svetu ni malo. Ne le da moramo biti skrbne mame, predane partnerice in zgledne uslužbenke, temveč moramo ob tem seveda še poosebljati brezhibno boginjo lepote in moči.

Prevečkrat pa pozabimo na svoje zdravje, nase. Tudi to je bila ena izmed tem, ki sva se je v pogovoru dotaknili z Alenko Košir, ambasadorko dobrega počutja, ki izvira iz notranjega zadovoljstva, vitalnosti. Mlada mamica treh otrok pa je tudi glas Mercatorjeve akcije Z aktivnim življenjskim slogom do olimpijske forme.

Pa začnimo pri zgodnjih jutranjih urah, ki pogosto določajo potek dneva. Kakšen je po vašem mnenju najboljši začetek dneva?

Navadno vstanem in spijem dva kozarca mlačne vode, se pretegnem in oprham. Dolgo so nas učili, da je zajtrk najpomembnejši obrok dneva, a zadnje raziskave kažejo, da le ni čisto tako. V bistvu naj bi jedli, ko smo lačni. Če zjutraj nismo lačni, lahko zajtrk tudi prestavimo za kakšno uro ali dve. Meni zajtrk takoj, ko vstanem, ne prija, tako jem šele uro za tem, ko vstanem iz postelje. Najprej moram zagnati telo, šele nato si privoščim hrano.

Kakšna živila pa nam bodo zagotovila primerno količino energije za ves dan?

Na takšna vprašanja je težko odgovoriti, saj se sestavine razlikujejo od vsakega posameznika. Nekdo, ki se odpravlja na trening, bo zaužil nekaj povsem drugega kot tisti, ki se odpravlja v pisarno. Instantnega pravila ni. Ljudje delujemo povsem različno. Nekateri uživajo prehrano LCHF brez ogljikovih hidratov, zjutraj si pripravijo jajca in košček zelenjave, to pa jih nasiti za pet ur ali celo več, spet drugi prisegajo na kosmiče. Preprostega univerzalnega recepta ni!

Instantnega recepta ni!

Je bolje telovaditi s praznim želodcem ali pa je pred jutranjo telovadbo dobro zaužiti vsaj nekaj malega?

S polnim želodcem težko telovadimo, večje obroke tako zaužijmo vsaj tri ure pred vadbo, sicer nam lahko med gibanjem postane slabo. Tudi tu smo si različni. Nekateri lahko odlično delujejo tudi s praznim želodcem, spet drugi morajo pred jutranjo vadbo zaužiti vsaj nekaj malega.

Kdaj je najprimernejši čas za gibanje?

To je povsem odvisno od urnika, pa vendar naj se za visoko intenzivne vadbe ne bi odločali zvečer, saj nas predramijo, tako da le s težavo zaspimo. Prav zato jih priporočajo v jutranjih urah. Iz svojih izkušenj pa lahko povem, da zjutraj nisem sposobna narediti takšnega treninga kot recimo pozno popoldne. Takrat precej bolje funkcioniram, zvečer se zbudim in je zato vadba precej lažja.

Veliko ljudi misli, da je bioprehranjevanje zahtevno, da zahteva veliko časa. Ste tudi sami sprva tako menili? Kaj vas je prepričalo, da ste spremenili mnenje?

Morda je splošno prepričanje res takšno, a sama ne menim tako. Bioprehranjevanje – kaj to sploh pomeni? V osnovi gre za to, da so sestavine, ki jih uporabljamo v naši kuhinji, biološkega oziroma preverjenega izvora, da so sveže, da so 'žive', bi jaz rekla. Gre za sestavine, ki imajo neko hranilno in energetsko vrednost. In za kuhanje s takimi sestavinami ne porabimo ekstremno več časa kot za kuhanje s predelanimi živili. Če strnem, vsaka minuta več, ki jo porabimo za bioprehranjevanje, se nam bo dolgoročno obrestovala. Verjemite, da se vse komplikacije in ves čas, ki ga porabimo takrat, ko nam zdravje začne pešati, nikakor ne morejo primerjati z večjo količino časa, ki ga porabimo za bioprehranjevanje.

Kako ste otrokom predstavili bolj zdravo prehrano? Otroci so namreč najzahtevnejši poskuševalci.

Nobenih težav ni. Bioprehranjevanje je v osnovi okusnejše. Hrana ima pravi in bolj poln okus. Okus je naraven, in ko ga enkrat prepoznaš, je težko jesti jedi, ki vsebujejo vse možne ojačevalce. Prav tako svoje otroke 'izobražujem' o pomenu zdrave hrane, tako da vedo, kaj to sploh pomeni in zakaj je to v življenju sploh pomembno.

Katera jed vedno 'vžge'?

Odvisno od starosti otrok. Pri mojih najstnicah, ki sta pod vplivom družabnih omrežij, je trenutno 'in' vse, kar je tudi lepo na oko. Dober primer so recimo granole s pisanim svežim sadjem. Pri manjših otrocih pa vedno vžgejo palačinke in pica, pripravljena iz biosestavin.

Starši smo pogosto zgled najmlajšim. Zakaj je pomembno, da zdrav življenjski slog prenašamo tudi na otroke?

Ne gre za to, da zdrava hrana in zadostna mera gibanja pripomoreta k boljšemu videzu. To je vendarle naložba vase. Danes smo priča različnim ekstremom, jasno je, kakšnim boleznim lahko podležemo, če se prav nič ne posvečamo sebi. Veliko bolezni izhaja iz nezdravega življenja. Pustimo genetiko, velik delež izhaja iz stresa, negativnega mišljenja ... Če otroke vzgajaš v zdravem duhu, je to morda najboljša naložba v njihovo prihodnost.

Kaj pa je prvi korak, ko se odločimo za zdravo življenje? Ta je pogosto najtežji.

Vse je odvisno od odločitve. Nekaj nas mora premakniti. Morda je to slika lepe postave, s tem ni nič narobe, ali pa zdrav­stveno stanje. Navadno prvi korak storimo prav v zadnjem primeru, ko nam začne pešati zdravje. Šele takrat se ljudje vzamejo v roke. Instantnega recepta ni! Zdrava prehrana, zadosti spanca ... Včasih je treba početi tudi stvari, ki jih imaš rad. Pa seveda gibanje, za začetek se lahko kar peš odpravimo po bližnjih opravkih. Živimo blizu trgovin, a se odpeljemo po nakupih z avtom, da ne bi bilo treba nositi dveh vrečk v rokah. Potem pa zvečer dvigujemo uteži. To je naravnost smešno!

Instantnega recepta ni!

Recept do uspeha se skriva v vztrajnosti. Pa tudi v tem, da se med obiskom trgovine izognemo nezdravim živilom?

Vsekakor je dobro, da se po nakupih nikoli ne odpravimo lačni. Kadar mi kruli v želodcu, bi domov odnesla kar celo trgovino, sploh v teh prodajalnah, kjer še diši po sveže pečenem kruhu. Zdrave prigrizke je dobro nositi s seboj, tako se izognemo nezdravi hrani, ki nas vabi iz avtomatov.

Nam zaupate kakšno idejo za malico, hitri prigrizek?

Pripravimo si lahko koščke zelenjave, kot so paradižnik, paprika, olive ..., v kombinaciji z oreščki, semeni ali sirom. Rada imam tudi rezine iz prosene kaše, ki jih uporabiš kot glavno jed ali prilogo, naslednji dan pa jih vzameš s seboj za malico.

Kaj pa sladkosnedi? Kako najlaže premagamo željo po sladkorju?

Poskusimo lahko s kozarcem vode. Naš življenjski tempo je tako stresen, da včasih naše telo sploh ne prepozna žeje, temveč jo zamenja z lakoto. Potem pa, če želimo, lahko pojemo malo zelenjave, recimo olive, oreščke ali pa košček sadja. Bodimo pozorni, da je sadje sveže, saj le tako vsebuje hranilne sestavine. Kljub temu preveč poenostavljamo. Na primer, da je sadje boljše od sladic, potem pa zaužijemo močan pomarančni sok, ki vsebuje toliko sladkorja, kot bi ga zaužili s piškotom.

Foto: Igor Zaplatil, Helena Kermelj, www.alenkakosir.si

Priporočamo