V času, ko so žaljivi komentarji na družbenih omrežjih vse pogostejši, je Alenka Ružić Jovović opozorila na vse večji problem.
Družbena omrežja so postala prostor, kjer se mnenja širijo hitreje kot kdaj koli prej. Žal pa se skupaj z njimi vse pogosteje širijo tudi žaljivi komentarji, vrednostne sodbe in neprimerna komunikacija. Na to je v svojih Instagram zgodbah opozorila Alenka Ružić Jovović, potem ko se je pod njeno objavo pojavil komentar sledilke, ki je kritizirala videz njenih hčera, ki ju ima z nekdanjim možem Juretom Koširjem.
Sledilka je zapisala, da bi bile dekleta "lahko veliko manj zafnane" in da je "škoda njihove naravne lepote, ker so tako zumentničene". Komentar je Alenka spodbudil k širšemu razmisleku o tem, kako danes komuniciramo na spletu in kje je meja med izražanjem osebnega mnenja ter podajanjem vrednostnih sodb o drugih ljudeh.
View this post on Instagram
"Kulturna komunikacija je vrlina, ki se jo naučimo ali pa je žal nikoli ne osvojimo," je zapisala in poudarila, da ni težava v tem, da imajo ljudje različne okuse ali preference. Po njenem mnenju lahko posameznik povsem legitimno pove, da ima raje bolj naraven videz ali manj ličil. Težava nastane takrat, ko se osebne preference spremenijo v ocenjevanje drugih ljudi.
Po njenem prepričanju izjave, kot sta "škoda njihove naravne lepote" ali "so tako zumentničene", niso več zgolj izražanje osebnega okusa, temveč predstavljajo vrednostno sodbo o videzu drugih žensk. Takšne pripombe po njenem mnenju implicitno sporočajo, da je mnenje komentatorja pravilnejše od izbire osebe, ki jo komentira.
Alenka je sledilki sicer odgovorila mirno in spoštljivo. Poudarila je, da se je vsaka od njenih hčera uredila tako, kot se sama počuti lepo in samozavestno, kar se ji zdi veliko pomembnejše od tega, da bi ustrezala predstavam drugih o tem, kako bi morala izgledati.
V nadaljnjih objavah je opozorila še na širši družbeni problem. Po njenem mnenju smo kot družba pozabili, da ni treba objaviti vsake misli in vsakega mnenja. Družbena omrežja so sicer prostor svobodnega izražanja, vendar to še ne pomeni, da moramo komentirati videz ljudi, ki jih sploh ne poznamo.
Posebej je izpostavila dejstvo, da si številni brez zadržkov dovolijo ocenjevati videz žensk, medtem ko bi jih podobne pripombe na lasten račun zelo prizadele. Ob tem je poudarila, da ne gre za vprašanje iskrenosti, kot pogosto slišimo v zagovor neprimernih komentarjev, temveč za vprašanje kulture in spoštovanja. "Ne gre za iskrenost. Gre za kulturo. Iskreni smo lahko tudi na način, da nismo žaljivi," je dejala.
Njena objava je sprožila razpravo o tem, kakšna komunikacija je sprejemljiva na družbenih omrežjih in ali smo kot družba morda prestopili mejo med svobodo izražanja ter nespoštljivim komentiranjem drugih. V času, ko so sovražni govor, žaljivi zapisi in osebni napadi na spletu vse pogostejši, je njeno sporočilo predvsem poziv k več empatije, spoštovanja in odgovornosti pri komunikaciji.
In ne pozabite, da besede, ki jih zapišete na družbenih omrežjih, imajo veliko moč in lahko zarežejo globoko kot britev ter močno prizadanejo.
