Moški mu zavidajo njegovo službo, ženske si želijo pozirati pred njegovim objektivom. Aleš Bravničar je danes fotograf svetovnega formata, njegove fotografije pa bodo poleg Playboya, po katerem je tudi po svetu najverjetneje najbolj poznan, krasile še januarsko naslovno stran slovenske izdaje Cosmopolitana, na kateri bo razkrita zmagovalka natečaja Dekle z naslovnice.
Story: Playboy ali Cosmopolitan?
Moj prvi editorial v tej naši založniški hiši je bil pravzaprav posnet prav za Cosmopolitan, šele leta 2001 so me povabili k soustvarjanju revije Playboy. Vmes smo leta 2005 posneli tudi prvo slovensko naslovnico in editorial za Elle. V tistih časih smo na Cosmo straneh predstavili tudi komaj 13-letno Valerijo Kelava. Bistvena razlika med tema dvema revijama je seveda v ciljni publiki, sem pa ponosen, da lahko slikam tako za prvo kot tudi za drugo revijo, saj je to kar velik privilegij.
Story: Imate veliko čast, da se kot eden izmed redkih slovenskih fotografov pojavite na naslovnici slovenskega Cosmopolitana. Vam to predstavlja poseben izziv?
Slikanje za Cosmopolitan Dekle z naslovnice je nedvomno na mojem seznamu želja, odkar Cosmo izhaja. Tega projekta se nadvse veselim in hvaležen sem za izkazano zaupanje.
Story: Dekle z naslovnice bo izbrano na podlagi izbora strokovne žirije. Kaj pa vi kot fotograf iščete pri tem dekletu?
Predvsem mora imeti punca neko karizmo, aristokratskost, eleganco, poleg tega pa mora izžarevati posebno energijo, ki si jo želim ujeti v objektiv. Imeti mora faktor X, ki ga niti ne znam opisati.
Story: Izbranka pa prav gotovo ne bo vajena poziranja pred objektivom. Kako v takšnih primerih prebijete led?
Ponavadi je prvih 30 sekund še zadrega, potem pa padejo vse ovire. Podobno kot pri goloti. Če slikanje poteka v sproščenem ozračju, to začuti tudi model in se hitro sprosti. Fotograf mora dekletu pokazati, da se vse vrti okrog nje, vendar ni povsod tako - nekateri dekle obravnavajo kot zadnje obešalnike za cunje. Ne dvomim, da oseba pred objektivom hitro začuti, kakšno je ozračje na slikanju.
Story: Kaj dobro sliko loči od slabe?
Ko pogledaš dobro sliko, takoj prepoznaš energijo, ki jo dekle izžareva. In kako to ujameš? S fotografije je razvidno, ali je fotograf le postavil model in ga osvetlil, ali pa je sliko naredil, izdelal in vanjo vložil delček sebe. V karieri sem posnel več kot 50 naslovnic za Playboy, skupno je zdaj za mano že več kot 300 naslovnic in zdi se mi, da vedno dodam 'Bravničar look' v svoje delo. Težko opišem dobro naslovnico z besedami. Ko pa jo vidi bralec, to preprosto začuti.
Story: Marsikatero dekle si na fotografijah ni všeč. Ali smo torej lahko vsi dobro videti na slikah?
Seveda! Vendar si kdo ne bo všeč, ne glede na to, kako bo fotografiran. Če se kot fotograf potrudiš, je mogoče tudi s povsem netalentiranimi posamezniki posneti odlične fotografije. Pravijo, da ni nefotogeničnih ljudi, le dobri in slabi fotografi. Pogosto se zgodi, da kdo reče: "Pa saj to na fotografiji sploh nisem jaz!" Točno to, želeli smo, da bi se za to priložnost prelevil v nekaj novega, drugačnega. Mi moramo prodajati sanje!
Story: A vseeno jih včasih nekoliko prikrojite in popravite.
Zdi se mi, da naša vrhunska ekipa retušerjev ubira zelo zdravo mero retuširanja. Marsikdo ne ve, da je v veliko primerih to opravljeno na izrecno željo modela. Moških niti ne moti kakšen drobec košček celulita na slikah, ženske pa so glede tega precej bolj zahtevne, verjetno zato, ker vedo, da jih bodo ocenjevale druge ženske.
Story: Kadar ne fotografirate, pa čas preživljate v krogu družine. Bi želeli hčerki vpeljati v svet mode?
Moji hčerki, prva ima osem, druga pa štiri leta, sta vzgojeni tako, da se bosta znali sami odločiti za pravo pot, ko postaneta odrasli. Moje želje in pričakovanja o njihovi prihodnosti niso bistvenega pomena, vse je v njunih rokah.
Story: Kaj pa o Playboyevih fotografiranjih meni vaša žena?
Ona je moj prvi in najboljši kritik, saj pregleda vse moje fotografije. Sam sem pozoren na svetlobo, kompozicijo in emocije na fotografiji, medtem ko ona vidi vsebino z vidika bralca. Sliko bo brez zadržkov skritizirala, če ta ne bo dobra, in jo pohvalila, če bo. Skupaj sva že 12 let, v vseh teh letih je bilo njeno mnenje v 99 % pravilno.
Story: Playboy v vaših očeh ...
Leta 1952 je z golimi fotografijami Marilyn Monroe, ki jih je odkupil Hugh Hefner, izšla prva številka najbolj zaželene revije za moške. S tem je Hef začel odkrivati tančico s teme golega ženskega telesa, ki je bila v petdesetih seveda tabu tema. Playboy je kljub nasprotnim mnenjem feministk naredil ogromno za emancipacijo žensk in pokazal, da je ženska enakopravna moškim in nikakor ne spada le v kuhinjo, kot je v tistih časih veljala doktrina 'dobre žene'. V Sloveniji je Playboy dosegel nekakšen kulten status, saj vsi poznajo mojo rubriko Sanjsko dekle, v kateri predstavljamo znane in kmalu znane Slovenke. Tukaj velja glede golote pravilo 'manj je več'.
Story: V karieri ste slekli že kar nekaj deklet. Katera pa je naslednja na vašem seznamu želja?
Trenutno sta me v manekenskih vodah prevzeli Emily DiDonato in Sara Sampaio, ker sta temperamentni in ustrezata moji definiciji vizualne popolnosti. Privlačijo me ženske, ki izžarevajo posebno karizmo, saj je to največji izziv za nas fotografe. Marsikdo mi tudi očita, da izbiram manekenke, ki so podobne moji ženi, saj veste, nordijski tip dekleta ... Priznam, kriv sem.
Napisala Nika Arsovski
Fotografije Osebni arhiv
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del
