Lep nasmeh je v današnjem času še kako pomemben, sploh pri ljudeh, ki so del lepotne industrije, med drugim so to fotografi. Prav zato se je po več kot dveh desetletjih življenja z razbitimi zobmi Aleš Bravničar odločil za korenito spremembo. Prepustil se je rokam izkušenih strokovnjakov dentalne kirurgije in iz ordinacije odkorakal z velikim bleščečim nasmehom na obrazu ter novimi prijateljstvi na drugi strani meje.
Otroška leta so polna zabavnih dogodivščin in brezskrbnosti, v vrtiljaku dogajanja pa si kaj hitro zapravimo tudi zob ali dva.
"Kot otrok sem na malega rumenega ponija naložil prijateljico in odpeljala sva se po našem garažnem klancu navzdol, z vso hitrostjo. Takrat sem si razbil mlečne zobe, šivali so mi ustnico pa tudi moja sopotnica je ostala v precej popraskanem stanju," se spominja Aleš, ki pa je hitro pozabil na ta nesrečni pripetljaj. Kot najstnik si je potem ob koncu osnovne šole na Trgu republike, med igro košarke s teniško žogico ob zid, razbil tudi stalne enice zgoraj, zaradi česar so ga po hitrem postopku odpeljali k dentalnemu kirurgu. Ta mu je vstavil zlati štift, s katerim 20 let ni imel nikakršnih težav, potem pa je prišel čas za nujno sanacijo.
"Vsak dan imam na fotografiranjih opravka z estetiko. Lep nasmeh je zelo pomemben, zato temu tudi sam posvečam veliko pozornosti. Z leti se pri meni to že spodobi," je v smehu povedal Aleš in razkril čudovite bele zobe. Zobozdravnikov ga ni strah, vendar pa na njihovo ordinacijo nima najlepših spominov, saj je bil kot otrok pogosto njihov gost.
"Ordinacija moje mame v zdravstvenem domu je stala blizu zobozdravstvene ordinacije. Tam sem tako preživel veliko časa, saj je bila dežurna zobozdravnica tudi naša soseda v bloku. Pozneje, v osnovni šoli, to je bil čas tistih rožnatih tabletk, ki so čudno obarvale naše zobe, mi je neka druga zobozdravnica zašuštrala enega izmed zob, šestico," se spominja fotograf. Ko je pred mesecem dni končno zbral pogum in se odločil za 'remont', je prijatelje na socialnih omrežjih povprašal za mnenje o njihovih izkušnjah v zobozdravstvenih ordinacijah, nasveti pa so kapljali z vseh vetrov. Kakopak se je odločil, da tudi sam podrobno razišče ponudbo in trg. V iskanje je vpletel znance v Zagrebu, ki tudi prek meja slovi po odličnih klinikah za dentalno kirurgijo ter zobozdravstveno nego.
"Na koncu sem našel prav to, kar sem iskal. Želel sem imeti ameriški tretma na domačih tleh. Ordinacija Dr. O, ki jo vodi dr. Olajoš, nadvse simpatičen zdravnik s prav takšno frizuro, kot je moja, mi je bila pisana na kožo. Ponudili so mi najboljšo rešitev, se prilagodili mojemu dinamičnemu urniku, ob tem pa postregli z vrhunsko profesionalnostjo in sprejemljivo ceno. Ta je bila dosti nižja od slovenskih ponudb, saj so njihove storitve zaradi količine strank, ki jim zaupajo svoj nasmeh, dosti bolj ugodne," pojasni Aleš, ki mu tudi razdalja ni povzročala prevelikih preglavic, saj je Zagreb od Ljubljane oddaljen približno le toliko kot Maribor. V ordinaciji je vedno opazil nekaj Slovencev, ki jim je Dr. O pomagal premagati strah na poti do čudovitih zob. Tudi njega je bilo na začetku nekoliko strah, vendar pa so v ordinaciji poskrbeli, da mu bo ta izkušnja ostala v lepem spominu.
"Sovražim injekcije in anestezijo, vendar pod rokami ekipe Dr. O s tem nisem imel težav. Nič nisem čutil, saj so nežni in strogo profesionalni. Po vgradnji dveh implantatov nisem potreboval nikakršnega protibolečinskega sredstva, ker so pravi mojstri. Ekipa pa je vedno nasmejana, njihova dobra volja pa je že skoraj nalezljiva," pove z zadovoljstvom na obrazu. Navdušen pa je bil tudi nad skrbnostjo, saj ga je denimo o jemanju zdravil po operaciji (penicilin) večkrat prijazno spomnila tudi sestra po sms-sporočilu. V treh tednih, kolikor je trajala Aleševa preobrazba z obiski enkrat tedensko, se je situacija v ustih popolnoma uredila, čaka pa ga le še vgradnja kron na implantate. Za to mora miniti še nekaj mesecev, da se vse skupaj obraste s kostjo. Aleš ob tem ne more skrivati svojega veselja nad novim nasmehom, ki mu bo omogočil tudi nov pozitivni zagon - zaradi razbitih enk se namreč nikoli ni smejal preveč na široko, danes pa se kotički ustnic skorajda dotikajo ušes.
"To je bila ena izmed ključnih stvari na mojem seznamu. Kaj sledi? Hčerki rasteta, drevo je že posajeno, knjiga napisana, zobje urejeni ... Dolgoročni cilji? Morda bi rad obiskal še več odštekanih destinacij in užival v umirjenem življenju, jedel dobro in zdravo hrano, se vrnil nazaj k naravi in morda nekoč celo ostal na nekem malem otoku z malo kmetijo. Brez socialnih omrežij in nepotrebnega balasta," o svoji prihodnosti razmišlja priljubljeni fotograf, ki je ob koncu zagrebškega tretmaja celotno ekipo za zahvalo presenetil tudi s slastno torto.
Napisala Nika Arsovski
Fotografije osebni arhiv
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
