Aleš Hren in Tanja Urankar: Mojstra akrojoge

17. 4. 2016 | Vir: Lea
Deli

Tisti, ki radi spremljate oddajo Bitka parov, ste brez dvoma opazili tekmovalen parček iz Ljubljane. Aleš Hren in Tanja Urankar sta povezana tako zasebno kot tudi poslovno, saj sta v začetku minulega leta skupaj uspešno končala enomesečno šolanje za učitelje akrojoge in s tem postala prva slovenska člana mednarodne družine učiteljev.

Spoznala sta se na plesišču, ljubezen do plesnih korakov pa ju je kmalu pripeljala do akrojoge, ki ji zdaj posvečata večino ur vsakdana. Razlogov za to pa je, kot pravi Aleš, veliko. "Prva prednost joge je brez dvoma ta, da je to super vadba, zapakirana v veliko zabave, za osnovne položaje pa ne potrebujemo veliko gibčnosti. Ker je med vadbo pozornost drugje, se niti ne zavedamo fizičnega napora, z akrojogo pa v resnici treniramo ravnotežje, gibljivost, mišični tonus in vsesplošno moč telesa. Drugi vidik, ki naju je mogoče še bolj pritegnil, pa je psihološke narave. Z vadbo namreč treniramo zaupanje vase in v svojega partnerja, verbalno in neverbalno komunikacijo, umirjenost, koncentracijo, sodelovanje, akrojoga pa je dobra tudi v partnerskem odnosu, saj pri takšnem treningu hitro spoznaš, kateri od partnerjev je bolj potrpežljiv, kateri je bolj odprt in kateri se bolj prilagaja," nam je pojasnil Aleš.

Kdaj sta se navdušila za akrojogo in kdo je predlagal, da sta se začela s tem ukvarjati?

Prvič sva se z akrojogo srečala na YouTubu pred štirimi leti in se na prvi pogled zaljubila. Aleš je predlagal, da poskusiva kar doma.

Sta se učila sama, se udeleževala kakšnih posebnih izobraževanj? Morda v tujini?

Nekaj časa sva iskala, kje bi se to dalo pri nas naučiti. Ker nisva nič našla, sva se še naprej učila iz videov na YouTubu. Takoj sva postala zasvojena in šla na vikend delavnico v Zagreb. Potem pa še na nizozemski akrobatski festival (Dutch acrobatic convenction), od tam pa na Tajsko na enomesečni Akrojoga Teacher Trening. Lani pa sva organizirala prvi Slovenski akro festival – SAFE.

Kako je vplivala na vajino življenje?

Na najini življenji je akrojoga korenito vplivala. Ogromno sva se naučila drug o drugem in hkrati o naju kot paru. Ker sva se temu toliko predala, je akrojoga kmalu prerasla osebne okvirje in se razširila tudi v učenje drugih.

Kaj pa priljubljenost te vadbe v Sloveniji?

Res je, da veliko ljudi še ne pozna te vadbe. Nekateri tudi mislijo, da je težko, dokler ne poskusijo in vidijo, da je skrivnost v pravilni tehniki. Po najini oceni priljubljenost akrojoge počasi in zdravo raste. Zanimanja in tečajnikov je vse več. Letos bova spet organizirala Slovenski akro festival – SAFE, ki bo potekal na policijski akademiji pod Šmarno goro od 24. do 26. junija.

Zdaj, ko prihajajo toplejši meseci – boste te vadbe izvajali v telovadnici ali je bolje na prostem?

Na Parmovi ulici v Ljubljani imava svoj center z masažnim salonom in lepo telovadnico TA center gibanja. Večina tečajev in delavnic bo tam, saj je za učenje to primernejši prostor. Seveda pa se bodo ven prestavili tako imenovani 'akro jami', na katere pride oziroma se jim pridruži, kdor hoče, in skupaj preizkušamo razne ideje.

Je zdaj to postala vajina služba ali ostaja le hobi?

Akrojoga je in vedno bo najin najljubši hobi, sva pa zelo srečna, da je najina strast prešla že v službo, ki jo z veseljem in radostjo opravljava. Kot je rekel Konfucij: "Choose a job you love, and you will never have to work a day in your life." (Izberi delo, ki te veseli, in ti nikoli več ne bo treba delati. op. a.) Sicer pa ima Aleš svojo redno službo kot inštruktor v vetrovniku Aerodium Logatec, Tanja pa masira, končuje diplomo in vodi TA center gibanja.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču