Alma Rekić: V sinu vidi sebe

Alma Rekić: V sinu vidi sebe (foto: Goran Antley, POP TV) Goran Antley, POP TV
Vir: Story
21. 4. 2016

Sestali sva se v Unionski kavarni, kjer je zaposlena kot vodja gostinstva. Z dvema mobilnikoma in v črnem kostimu, kot se za uspešno poslovno žensko spodobi. Na kavi smo se tokrat dobili z Almo Rekić, ki jo je slovensko občinstvo spoznalo v vlogi sodnice kulinaričnega šova MasterChef Slovenija, tokrat pa je revija Story spoznala tudi njenega 13-letnega sina Denisa.

Story: Alma, videti je, da je vaš urnik zdaj zelo pester. Kdaj ste si nazadnje privoščili skupni čas z družino?

Iskreno povedano, ne vem. Mislim, da že dobra dva meseca ne, oziroma odkar intenzivno ustvarjamo oddaje MasterChef Slovenija. V tem času sem resnično malo doma in je v tem smislu kar kriza.

Story: Kaj pa ste nazadnje počeli skupaj?

Mislim, da sem celo skuhala kosilo enkrat na teden in sem bila tako ponosna na to. (smeh)

Story: Torej so skupni trenutki v kuhinji posebnost?

Prav gotovo se to ne dogaja na vsakodnevni ravni, ker mi urnik tega ne dopušča. Če pa bi že bilo, bi se s to vsakdanjostjo razblinila čarobnost. Trenutno so nam ti trenutki dragoceni, ker jih je malo.

Story: Imate sina Denisa, kajne?

Tako je in že čaka.

Story: Koliko je star zdaj?

Denis ima zdaj 13 let.

Story: Torej je že pravi mali gospodič. Kako pa vi sprejemate njegovo odraščanje in to, da bo trenutek, ko bo zapustil gnezdo, prišel hitro?

Mislim, da to sprejemam kar solidno. Nikoli nisem bila preveč zaščitniška in nikoli ga nisem zavijala v vato. Zgodilo se je tudi, da sem prišla v šolo, učiteljica pa mi je rekla, da se je zgodila neka zadeva, ampak da Denisa ni bilo zraven. In sem skoraj malce težko verjela, da je res. Nisem tisti tip mame, ki bi si zatiskala oči in ki noče svojega otroka umestiti v neki dogodek. Mislim, da ga včasih celo malce obtožim po krivem. (smeh) Po drugi strani pa, ko moram biti zaščitniška, sem. Poskušam pa ga predvsem naučiti moralnih in socialnih vrednot, ker mi je to zelo pomembno vodilo v življenju.

Story: Navadno mamice rečejo, da otroci od vrstnikov 'poberejo' različne nove navade, besede, stvari, ki jih doma sicer ne počnejo.

Ko je šel Denis v vrtec, ni imel niti eno leto. Res je, da pri sovrstnikih poberejo vse, zanimivo pa je, da se obenem zaveda, da doma tega ni. Včasih so prišli njegovi prijatelji k nam in sem ga slišala, ko jim je rekel, da njegova mami česa ne bo dovolila. Torej se je zavedal, kaj lahko in česa ne, po drugi strani pa včasih reče kakšno stvar, za katero samo debelo pogledam, kje jo je slišal.

Story: Tudi sama sem edinka, zato vem, kako so videti počitnice v troje. Je Denis kdaj izrazil željo, da bi imel bratca ali sestrico?

Mislim, da nima nič proti temu, da je sam. V tem celo uživa. (smeh) Vse je njegovo, nič mu ni treba deliti. Včasih ga še malce podražim, čeprav mislim, da je to šlo že mimo, kako bi bilo, če bi imeli še kakšno punčko. Vendar vedno reče, da ne. Ko je bil manjši, mu je bilo to še zanimivo, zdaj pa nikakor.

Story: Kaj pa vidva s partnerjem? Sta kdaj razmišljala, da bi imela še enega otroka?

Iskreno, o tem sva razmišljala pred leti, zdaj pa ne več. Če si polno zaposlen, ti že prvega otroka vzgajajo mama in oče in vsi drugi, samo ti ne. In ne zdi se mi prav, da bi pri drugem otroku naredila isto. Zase vem, da ne znam biti nič drugačna kot polno zaposlena, in vem, da ne bom imela možnosti, da bi si vzela čas in bila z otrokom.

Story: Kateri pa so za vas najbolj dragoceni skupni trenutki?

To, ko z družino skupaj kuhamo. Takrat se najbolj sprostim in sin zelo rad pri tem sodeluje. Včasih mu prepustim vajeti, da tudi on mene kaj nauči, in res uživa v vodenju in dokazovanju samega sebe. To so mi res ljubi trenutki.

Story: Mislim, da ste mi v enem od preteklih intervjujev povedali, da je Denis vaš največji kritik in ocenjevalec?

Ja, res je in še vedno se izpopolnjuje. Tudi skozi oddajo MasterChef vidi, kako komentatorji podajajo kritike, in ko je bil gost v oddaji, je dajal takšne komentarje, da sem samo debelo gledala. Doma ni nikoli povedal česa takšnega in me je s svojim pogledom na kulinariko res pozitivno presenetil. Misliš, da otrok kakšnih stvari ne sliši ... Meni je na primer samoumevno, da govorimo o 'blanširanju' in takšnih stvareh, a doma česa podobnega ni nikoli rekel. Tam pa je.

Story: Pa je že kdaj pripravil kakšno sladico ali jed za vaju s partnerjem?

Ne, jo je pa meni. In velikokrat pošlje kakšno sliko. Naredi, poslika, pošlje ... in vsakič je nekaj novega.

Story: Potem pričakuje, da boste vi komentirali njegovo jed?

Tako je. Zadnjič je na primer delal creme brulee in sliko poslal Karimu. (smeh) Uživa v tem.

Story: Pred kratkim sem prebrala prispevek, v katerem ste sicer dejali, da bi raje videli, da ne bi stopil v ta posel, ker veste, kako težak poklic je to?

Ja, za tem stojim še danes. Vendar kakorkoli obrnem, vidim, da ga vleče v te vode. Nočem ga omejevati in ga tudi ne usmerjam, sprašujem ga pa o tem, kaj ga zanima. V njem brez dvoma vidim to žilico, nanjo pa sicer ne opozarjam.

Story: Pa morda v njem vidite v tem smislu tudi malce sebe?

Mogoče res. Ker sem sama že od osnovne šole vedela, da hočem kuhati, in še danes imam željo po kuhanju. Rada si zapnem bluzo, stopim v slaščičarno, v strežbo ... Zato tudi živim.

Story: Kaj pa vaš partner? Vas je kdaj poskusil očarati s kakšno specialiteto v kuhinji?

Da bi se poskušal dokazovati, ne. Njegovo področje je žar, ker tega tudi ne delam rada in mu z veseljem prepustim.

Story: Kako pa vas potem pocarta?

Za te zadeve sem težka. (smeh). Nič mi ne pomeni več kot to, da si lahko vzamem pol ure zase, da se lahko v miru oprham.

Story: Pa se je vajina ljubezen rodila ob dobri kulinariki?

Ne, najino spoznavanje ni povezano s tem svetom. Spoznala sva se že konec osnovne šole.

Story: Kako lepo. Torej se poznata praktično že vse življenje ...

Sva iz istega kraja, poklicno se popolnoma razlikujeva, v razmišljanju sva si tudi popolnoma drugačna. (smeh) Ampak mislim, da je tako tudi prav.

Story: Partner in sin sta torej vaša največja podpornika v vsakem smislu?

Družina, tudi oče in mama, ki sta mi stala ob strani vsa ta leta, in res si ne znam predstavljati, kako bi lahko brez njiju uresničila kariero. 

Napisala Kaja Milanič

Fotografije Goran Antley, POP TV

Značke: Alma Rekić
Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Story16/2016

Naročite se na revijo Story:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Priporočamo

Nova Story že v prodaji

Story 16/2016

Story 16/2016, od 14. 04. 2016