Preteklo leto je bilo za Alyo zelo uspešno. Od zavoda IPF je prejela priznanje za najbolj predvajano pesem v letu 2013, presenetila je z nenavadnim in edinstvenim koncertom nad oblaki, kjer se ji je pridružil tudi hrvaški pevec Massimo, konec novembra pa je v velikem slogu predstavila tretji studijski album, ki ga je poimenovala Car. A Alya se ni ustavila, po predstavitvi plošče nas je presenetila še z eno novico.
Organizatorji svetovnega rokometnega prvenstva v Katarju so se odločili, da v promocijske namene posnamejo skladbo z naslovom Live it, v kateri so želeli slišati tudi glas naše priljubljene pevke Alye. K projektu so povabili 24 glasbenikov iz različnih držav in z njimi posneli pesem ter videospot. Vrhunec sodelovanja pa je bil nastop na otvoritveni slovesnosti svetovnega prvenstva v Katarju, ki bo Alyi za vedno ostal v lepem spominu.
Story: Dobili ste enkratno priložnost nastopiti na otvoritveni slovesnosti svetovnega rokometnega prvenstva v Katarju. Kako se je to zgodilo?
Res je, počaščena, vesela in hvaležna sem za to priložnost, saj je to prireditev svetovnega formata, kjer sodeluješ z najboljšo ekipo na svetu, ki skrbi za največje dogodke v športu, del ekipe dela tudi za kraljeve družine in še in še ... Povabila me je produkcijska hiša JBM, kontaktirala pa Ashley Mischelle Waldron, Američanka, ki dela v produkciji za Katar. V vsaki državi so iskali izvajalca, ki izstopa, ima dolgoletno kariero in je dobro predvajan. Pravzaprav sem bila presenečena, kako dobro so se pripravili, saj so o meni ob prihodu vedeli prav vse. (smeh) Seveda mi je laskalo. (smeh)
Story: Kakšni so bili občutki, ko ste dobili povabilo?
Glede na obširnost projekta sem bila najprej malo nezaupljiva. Saj veste, v tem poslu dobivamo različne ponudbe. Moj management je potem preveril teren, tako da smo vedeli, da gre za resnično veliko stvar. Po vseh sestankih in dogovorih pa sem seveda skakala do stropa. (smeh)
Story: Vi pa niste bili edini, ki so ga povabili k temu projektu. Kdo so bili preostali glasbeniki?
Povabljeni so bili drugi uspešni izvajalci, ampak seveda iz držav, ki so nastopale na prvenstvu, bilo nas je 24. Lepo je spoznati tako različne in hkrati tako podobne si ljudi. Veliko smo se pogovarjali, noro smo se ujeli, na koncu smo bili že prava družina. Veliko sem se družila z Danijelom Kajmakovskim iz Makedonije, Nyusho iz Rusije, Marijo Šestič iz Bosne, Lano Jurević iz Hrvaške itd.
Story: Prva obveznost je bila snemanje promocijske pesmi v Parizu. Kako je bilo tam?
Najprej smo pesem Live it snemali v Parizu, v znanem studiu SGA, kjer med drugim snemajo U2, Rolling Stones itd. Vzdušje je bilo zelo dobro. Snemali smo s priznanim in zelo uspešnim producentom Hassanom El Shafeiem, ki je veliko prisoten kot žirant v Arabian talent. Snemanja v Parizu so bila kar naporna, saj smo bili v studiu ali na terenu (snemali smo intervjuje in videe) od jutra do večera, ker je bilo treba posneti čim več materiala. Nekaj nas je pesem snemalo v Parizu, nekaj v Madridu, tretja ekipa v Riu v Braziliji in zadnja v Dohi. Vseeno so bila snemanja hkrati tudi zabavna, saj je ekipa vedno poskrbela, da smo se imeli super. Sploh pa glasba združuje, lepo je bilo.
Story: Koliko časa ste ostali v Parizu, kakšne so bile vaše obveznosti tam?
V Parizu sem ostala teden dni, prav tako v Katarju. V Parizu smo večino časa preživeli v studiu in na terenu, kjer smo snemali (Mon Mart, Szanze Lize), časa za raziskovanje pravzaprav ni bilo dosti. Smo si pa malo oddahnili v Katarju, saj je bil urnik malo manj natrpan.
Story: Kako ste se razumeli z drugimi povabljenimi glasbeniki?
Prva dva dneva so bili nekateri mogoče malo zadržani, naslednje dni pa so bili urniki načrtovani 'artist only', brez managerjev, takrat so se pa odprli. (smeh) Z nekaterimi smo pravi prijatelji in mislim, da bomo to tudi negovali. Ustvarili smo tudi skupino, kjer se dnevno vsi skupaj pogovarjamo.
Story: Za pesem ste posneli promocijski videospot. Kako je bilo na snemanju?
Res je, za pesem Live it smo posneli uradni video, ki kroži po svetu. Vesela sem, da so odzivi tako dobri in da se pesem že predvaja po vseh državah. Zelo dober občutek je, ko jo slišiš še kje drugje kot doma. (smeh) Na snemanju smo bili kot majhni otroci na igrišču. Zelo hitro smo se ujeli in z nekaterimi smo kmalu imeli občutek, da se poznamo že dolgo ali od prej. Skratka, vse je potekalo spontano, čeprav je bilo nekako vodeno.
Story: Vrhunec vsega je bilo zagotovo potovanje na prvenstvo v Katar. Ste odpotovali sami ali s kom od sodelujočih?
Šele ko smo pripotovali v Katar in stopili na oder za vajo, smo se zavedli, kako velika stvar je pravzaprav to. Nekako smešno je: veš, pa ne veš. Doha je bila v celoti prelepljena s plakati, ki so govorili o svetovnem prvenstvu, naša pesem se je predvajala povsod, povsod se je govorilo o tem, vsi živijo za to, kar se zdaj dogaja. Prišla pa sem skupaj z Lano Jurčević.
Story: Kako so potekali vaši dnevi v Katarju?
Od enajstih dopoldne so potekale vaje, vse do večera. Vmes so bili še kakšni intervjuji, zvečer pa včasih kakšno druženje. Celotno dogajanje je potekalo zelo koordinirano. Prvi dan ob prihodu smo imeli prost dan.
Story: Kaj vas je v mestu najbolj navdušilo?
Kultura, predvsem pa arhitektura, ker me to zelo zanima, predvsem sem bila navdušena nad notranjo opremo. Katarci so znani po najboljši arhitekturi in ostala sem brez besed, obvladajo, ni kaj. Navdušena sem bila nad njihovo hrano, mislim, da mi je bila od vseh potovanj hrana tukaj najljubša. Edina stvar, ki je za ženske malo bolj nelagodna v teh arabskih državah, je ta, da smo morale biti kar precej pokrite. (smeh) Zato sem bila pri pakiranju malo nervozna, ker je kar težko izbrati garderobo, kjer ne kažeš ramen, komolcev, kolen, z Nino Šušnjara sva imeli kar nekaj dela. No, na koncu so moje stajlinge vsi zelo pohvalili.
Story: Kako so potekale priprave na odprtje?
Na dan odprtja smo bili vsi zelo sproščeni, saj smo bili dobro pripravljeni, vaje so namreč potekale vsak dan in zelo gladko, seveda drugega ni pričakovati ob takšni ekipi. Z nami je bil David Atkins, največkrat nagrajen avstralski producent, režiser, koreograf in dobitnik nagrade emmy za otvoritveni spektakel na olimpijskih igrah. Potem sta bila tam še Dave Pierce, prav tako prejemnik nagrade emmy, ki prihaja iz znanega bostonskega Berklee Collegea, ter Drew Anthony, režiser največjih dogodkov po vsem svetu.
Story: Ste tam srečali naše rokometaše?
Žal se nismo videli, sem pa srečala del njihove ekipe in jim naročila, da jih pozdravijo in jim povedo, da močnoooo navijam za njih.
Story: Ste si obleko za nastop izbrali sami?
Na dogodku smo imeli ekipo, ki je skrbela za naše stajlinge, bili so nam na voljo ves čas, če bi želeli kakšne spremembe, zelo so se prilagajali našim željam. Je pa res, da smo bili vsi v črnih večernih toaletah, ženske pa smo bile malo bolj pokrite, v stilu dolgih kril in daljših rokavov. Kar nekaj nas je bilo, ki smo morali prekriti tatuje, za kar so poskrbeli make-up artisti. V veliko čast mi je bilo sodelovati s kostumografinjo Janet Elisabeth Hine, ki je svetovno priznana kostumografinja za Music Theatre, Brodway, film. Ne oblači pa samo filmskih in glasbenih zvezdnikov, ampak tudi predsednike, med drugim je oblikovala kostume za serijo So you thik you can dance in še in še. Zanimivo je bilo, ko sva ugotovili, da imava v Sloveniji pravzaprav isto znanko. (smeh)
Story: Kakšen je bil nastop na odprtju? Ste imeli kaj posebnega?
Na začetku pesmi smo vsi stali ob velikem odru v krogu, ki je bil vrisan na tla z zastavo, pozneje smo se premaknili proti glavnemu odru, skozi 'ear monitoring' pa nam je režiser Drew Anthony dajal informacije, kam naj se premaknemo. Iz ptičje perspektive je bilo videti, kot da igramo šah.
Story: Kakšen je bil občutek nastopiti na tako veliki prireditvi, in ko veš, da je tudi pred malimi zasloni ogromno ljudi z vsega sveta?
Občutek je fenomenalen, sploh zaradi okolja, ki je bilo nabito s pozitivo in dobrimi pričakovanji.
Story: Ste si vzeli še kakšen dodaten dan v Dohi za oddih?
Žal sem odšla takoj v Zadar, potem pa me čakajo že priprave na Emo, kjer letos nastopam v duetu s hrvaško legendo Nenom Belanom.
Story: Ste doživeli tudi kakšno neprijetno izkušnjo?
Nikakor, vse prej kot to. Doha mi je bila celo tako všeč, da bi me lahko tam kar pozabili. (smeh)
Napisala Milena Novak
Fotografije osebni arhiv
Novo na Metroplay: "Dezinformacije so povsod" | N1 podkast s Suzano Lovec
