Ustvarjaš hite. Navdušuješ oboževalce. Si vzor prijateljem. Življenje zajemaš s polno žlico, živiš za to, kar te izpopolnjuje: glasbo! Potem se naenkrat stemni. Diagnoza: tumor na ščitnici. Dolgo je vse skupaj skrivala. Zdaj, ko so se začele širiti govorice, se je odločila, da spregovori. Spregovori z enim in edinim končnim sporočilom: cenite življenje, spoštujte in živite, kot da jutri ne obstaja. In nikoli ne obupajte!
Story: Bolezen ne pozna pravega časa. Kdaj ste dobili uradno diagnozo?
Da je nekaj hudo narobe, sem ugotovila na začetku lanskega leta, saj sem se počutila izjemno slabo, vendar sem vse to pripisovala čezmernemu delu in stresu. Vrtoglavice pa so bile vendarle tako neznosne, da mi je postajalo čedalje bolj sumljivo. Ker k zdravnikom ne hodim rada in se večino časa poskušam zdraviti z domačimi pripravki, sem s pregledi zavlačevala kar nekaj mesecev, seveda po besedah zdravnikov močno predolgo. Ko je bilo stanje že tako neznosno, sem se odločila za pregled ščitnice, saj so vsi simptomi kazali ravno na njo, pa še v družini imamo težave z njo. Tako sem lanskega aprila dobila diagnozo: hiperaktivna ščitnica - hipertiroza. Stanje je bilo zelo resno, saj sem ob diagnozi že imela težave: močne vrtoglavice, tresenje, močno povečan utrip srca, težave z dihanjem in omotica. Šlo je za benigen tumor, tako da sem imela veliko srečo.
Story: Kdo vas je spremljal na pregledih in kdo je bil z vami, ko ste prejeli izvide?
Na pregled sem odšla sama, seveda te med čakanjem kar zvija v trebuhu, med vsemi bolniki se počutiš bolan, tudi če ni nič resnega ... Prvi rezultat je bil ultrazvok, ki je pokazal, da moje ščitnice skoraj ni več zaznati, kar me je seveda osupnilo in mi dalo misliti. Stanje je bilo tako resno, da mi je specialistka za ščitnico, ki sem jo obiskovala pozneje v Makedoniji, zatrdila, da mi v takšnem stanju nikakor ne bi dovolila hoditi naokrog, temveč bi me zadržala v bolnišnici mesec dni. Zagotovo pa mi je družina najbolj stala ob strani. Mami mi je pripravila seznam knjig, ki jih moram prebrati, in jaz sem jih z veseljem požirala. Veliko sva se pogovarjali, hodili skupaj na akupunkturne terapije, homeopatije, na bioresonanco ...
Story: Kako je potekalo zdravljenje? Ste posegli tudi po alternativnem zdravljenju?
Zdravila sem se po obeh poteh, tudi prehrano sem spremenila, obiskala sem priznano naturopatinjo, ki mi je marsikaj olajšala, redno delam jogo in meditiram.
Story: Kako je z boleznijo zdaj?
Zdravljenje še traja, vendar se od začetka leta počutim super, gre za dolgotrajen proces, kar je po svoje logično, saj sem imela s ščitnico že zelo dolgo težave, pa sploh tega nisem vedela. Zato vsem polagam na srce, če imate kakršnekoli zdravstvene težave, ne odlašajte, bolje preventiva kot kurativa.
Story: Kaj je bilo najtežje?
Najtežje se je bilo spoprijeti z diagnozo in najti način, kako normalno delovati. Na začetku sem imela veliko težav, saj je bilo zelo težko skriti resnično počutje, nikakor nisem želela, da to kdo opazi, zato - po pravici povedano - še zdaj ne morem verjeti, da govorim o tem javno. Odločila sem se izključno zato, da mogoče komu s svojimi izkušnjami pomagam. Še težje je bilo živeti s tem vsak dan, z vsemi kolapsi in občutkom '90-letne babice' ki ima pred sabo še nekaj let življenja. Na začetku sem veliko jokala, po določenem obdobju sem se sprijaznila, nato sem se šele lahko okrepila in se začela boriti ter se vizualizirati popolnoma zdravo.
Story: Na sebi ste gotovo po takšni preizkušnji veliko spremenili?
Vse, in to popolnoma. Spomnim se, kako močno sva se z mami pogledali, ko sem dobila diagnozo. S solzami v očeh. Nikoli ne bom pozabila njenih besed: "Alya, korenito moraš spremeniti svoj življenjski slog, tako ne gre več naprej. Začni končno misliti nase!" Res je zelo hudo slišati, ko imaš pred sabo še milijon ciljev, želja, načrtov ...
Story: Kdo vam je največ pomagal pri zdravljenju?
Ne znam opisati, kako zelo je pomembna družina, ko ti nekaj ne gre po načrtu. Družina mi pomeni vse, vendar sem se v tem času z njimi še bolj povezala. Ni besed, kako močno sem jim hvaležna, brez njih mi ne bi uspelo, prav tako sem hvaležna prijateljem.
Story: Kako ste se otepli negativnih misli?
Seveda sem imela črne scenarije, mislim, da ni človeka, ki jih ne bi imel. Vendar sem se kar hitro odločila, da ostanem močna, kolikor je to le mogoče, in da vzamem zdravljenje resno, predvsem pa sem si zadala, da življenje resnično spremenim. Zadala sem si, da kljub temu, kar delam, stvari jemljem drugače, da znam upočasniti tempo, da znam reči ne in da umirim misli. Mislim, da mi kar dobro uspeva. (smeh)
Story: Po težki izkušnji ste zdaj gotovo močnejši, kako boste vodili življenje?
Odločila sem se, da sem zdrava. (smeh) Še vedno se zdravim, vendar sem super! Počutje je super.
Napisal Domen Mavrič
Fotografije Igor Zaplatil, Tanja Zrinski
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del
