Ana Dolinar: Veliko bolj sem mirna in sproščena …

Prvi štirje meseci nosečnosti so bili za Ano Dolinar zelo naporni, tako psihično kot tudi fizično. Imela je vrtoglavice, migrene, izgubljala je zavest, poleg tega pa se je borila z različnimi strahovi, med drugim tudi s tem, da nihče v njej ne vidi ženske, kaj šele umetnice, ampak samo premikajočo se maternico. Ko pa se je začela počutiti bolje, je kmalu odkrila tudi radosti nosečnosti.

Story: Sta s Sebastjanom načrtno želela otroka ali se je vse skupaj zgodilo po naključju?

Otroka sva si seveda želela, vendar nisva pričakovala, da se bo zgodilo tako hitro. Mislila sem, da bo po tem, ko bom nehala jemati kontracepcijo, minilo še kar nekaj časa, da bom zanosila. No, imela sem srečo, že čez mesec dni sem bila noseča.

Story: Kdaj ste izvedeli, da ste noseči?

Da sem noseča, se mi je zazdelo, še preden bi morala dobiti menstruacijo. Naredila sem kar lepo število testov, ki so bili vsi pozitivni. Takoj sem se naročila pri ginekologinji, ki mi je povedala, da je še prezgodaj in da mi mojega občutka še ne more potrditi.

Story: In potem ste 14 dni čakali?

Ja, bila sta dva naporna tedna, polna nestrpnosti, pričakovanja, dvomov, strahu.

Story: Začetni meseci nosečnosti so bili kar naporni za vas, kajne?

Do konca četrtega meseca je bilo težko. Bilo mi je slabo, imela sem grozne vrtoglavice in tudi močne migrene, tako da sem šla kar nekajkrat na urgenco, ker migrena ni popustila, nisem pa smela vzeti močnejših zdravil, ki mi sicer pomagajo. Tudi na urgenci mi niso mogli pomagati, tako sem morala počakati, da bolečine minejo, kar je včasih trajalo več dni. Trikrat pa sem omedlela, enkrat celo na odru med predstavo.

Story: Ste se ustrašili, ko ste izgubili zavest?

Prvič ja. Bilo je v Parizu na železniški postaji. Mislim pa, da se je še bolj ustrašil Sebastijan. V nekem trenutku sem prekipevala od energije, že v naslednjem sem bila na tleh. Ko sem prišla k sebi, najprej nisem vedela, kje sem, okrog mene je bila gneča. Z vozičkom so me odpeljali na zrak, prepričevali so me, da bi poklicali rešilca, jaz pa sem jim le stežka dopovedala, da potrebujem samo vodo in svež zrak. Ko se je zgodilo naslednjič, sem bila že nekako pripravljena.

Story: Kako pa ste potem sploh delali, če ste bili tako slabotni?

Na srečo smo vaje že končali, imela pa sem še veliko predstav in gostovanj. Ko se tako slabo počutiš, je težko že samo stati na odru. Ko smo v Kinu Šiška igrali Pomladno prebujenje, sem imela grozno migreno. Vendar nikomur v gledališču nisem želela povedati, da sem noseča, zdelo se mi je prekmalu.

Story: Torej ste prve mesece nosečnosti preležali?

Ko nisem bila na odru, sem bila v postelji. Bila sem zelo utrujena in sem veliko počivala. Nisem mogla brati ali gledati televizije, ker mi je takoj postalo slabo, tako da so se prvi meseci resnično vlekli.

Story: Kako pa ste čustveno doživljali prve mesece?

Tudi čustveno je bilo zelo naporno, saj sem že takoj na začetku nosečnosti veliko prebirala različne forume, ki so mi v glavo vcepili vse mogoče strahove. Ves čas sem bila na primer prestrašena, da bom splavila, ponoči sem se zbujala prepričana, da nekaj ni v redu. Začela sem se tudi zavedati, da bom morala za leto dni zapustiti gledališče, zaskrbelo me je, kaj vse bom zamudila, bala sem se, da bom depresivna, ker bom vse leto doma, da se bom počutila samo. Občutek sem imela, da v meni nihče več ne vidi ženske, kaj šele umetnice, da so me zreducirali na premikajočo se maternico. To zna biti zelo frustrirajoče.

Story: Vendar zdaj delujete zelo pomirjeni in srečni. Kako ste dosegli tako stanje?

Takrat sem imela polno strahov in frustracij, ker sem se nenehno slabo počutila in nisem imela prave energije. Takoj ko sem se bolje počutila, sem strahove z lahkoto umirila. Mislim pa, da se je največ spremenilo, ko sva odšla na počitnice in sem punčko prvič zares močno začutila. Takrat sem se začela zavedati, kako pomembno je, da se umirim in sprostim, saj le takrat lahko slišim svoje telo. Prioritete so se začele spreminjati. Hitrost se je upočasnila. Nisem se mogla več obnašati, kot da imam v mislih le svoje življenje.