Ana Kersnik Žvab (jogijska učiteljica): Prenaša večtisočletno tradicijo

Ana Kersnik Žvab (jogijska učiteljica): Prenaša večtisočletno tradicijo (foto: Samo Trebižan) Samo Trebižan
Vir: Nova
6. 8. 2018

Ana Kersnik Žvab, znana tudi kot Ana Devayani Kersnik Žvab, je mednarodno priznana jogistka z večletnimi izkušnjami v jogi kot izvajalka, mentorica in inštruktorica ter avtorica mednarodne nagrade v okviru jogijskega združenja za najboljšo jogijsko knjigo leta 2017. Ana pa je bila tudi edina Slovenka, ki je na olimpijskih igrah v Nepalu dosegla drugo mesto.

Pri šestih letih ste v dar prejeli prvi jogijski priročnik. Se je takrat začela vaša pot do uspeha?

Takrat sem prvič začutila željo po jogi, a se z njo še nisem začela ukvarjati. Mogoče mi je bila blizu zaradi predhodnih življenj ali pa sta me le pritegnili naslovnica in sama ideja. Tega ne vem, vem le, da sem že kmalu čutila željo vedeti kaj več.

Takrat joga v Sloveniji zagotovo še ni bila tako poznana in ne razširjena. Kdaj ste se bolje spoznali z njo?

Z jogo sem se srečala v gimnaziji pri športni vzgoji. Z njo sem se začela ukvarjati, ko sem prišla na fakulteto. Ena mojih prvih joga učiteljic je bila prav Eva Lina Rotar, ki me je za jogo posebno navdušila. Moja želja po učenju joge se je dodatno prebudila, ko smo s prijatelji odšli deskat na Kanarske otoke. Tam sem se udeležila joge na joga počitnicah na Fuerteventuri pod vodstvom Urše Kodele Lapan.

Znanje ste nabirali pri različnih jogijskih učiteljih in ga nato delili dalje. Postali ste priznani tudi v mednarodnih vodah, kjer žanjete številne uspehe in priznanja.

Svoje znanje sem nabirala pri različnih jogijskih učiteljih v Ameriki in seveda v Aziji in drugje po Evropi. Sama menim, da je delo jogijskega učitelja pomembno, saj prenašamo večtisočletno tradicijo naprej in pri tem ustvarjamo modifikacije in nove stile joge, sploh na Zahodu, kjer jogo dojemamo drugače kot na Vzhodu. S svojimi izobraževanji, tečaji in delavnicami želim ljudem ponuditi nekaj več, ne le jogo kot neko telesno vadbo, in sicer da bi ljudje začeli raziskovati svoje telo na drugačen način, vkomponirali jogo v svoj način mišljenja in da bi pozitivni učinki joge pripomogli k čim boljšemu zdravju vadečih.

Tudi v času nosečnosti ste bili aktivni in plod tega je bilo, da ste spisali prvo knjigo – Jogo za nosečnice. Kako je bila sprejeta?

Ravno moja nosečnost je še dodatno spodbudila moje ustvarjanje za nosečnice in mamice. Moje prvo delo Joga za nosečnice je bilo izdano leta 2015 in je bilo sprva mišljeno kot gradivo za moje tečajnice, ki sem jim želela ponuditi nekaj več. Na delavnicah in tečajih namreč ne uspemo vsega predelati in želela sem, da bi se lahko o jogi za nosečnice poučile tudi na drugačen način. Ker pa je bilo z izdajo skripte toliko dela kot z izdajo knjige, sem se odločila, da bom svoj koncept vadbe joge za nosečnice delila s širšim občinstvom, in sicer v obliki knjige. Knjiga je bila tako dobro sprejeta, da se zanjo zanima tudi tujina in je v postopku prevajanja v nemščino.

Čedalje bolj smo ozaveščeni, da zdrav način življenja prispeva h kakovostnejšemu življenju in vzporedno k manjšemu tveganju različnih obolenj. Kaj menite?

V zadnjih letih so raziskave pokazale, da se s preventivo, in sicer z zdravim načinom življenja, lahko prepreči določene bolezni, kamor spadajo srčni zastoj, možganska kap, ledvična odpoved in druga bolezenska dogajanja. Kot jogistka z dolgoletnimi izkušnjami sem se odločila deliti svoje znanje na delavnicah in tečajih, kaj kmalu pa se je ponudila priložnost deliti svoje izkušnje in znanje tudi s knjižnim delom, katerega namen je deliti napotke, načine, s katerimi lahko vsak posameznik poskrbi za svoje zdravje, za svoje edinstveno srce. Delo je bilo predstavljeno na mednarodnem delu srca, International Day of Heart, na Prešernovem trgu, na DM teku za ženske, prav posebno pa je bilo izpostavljeno ob 30-letnici delovanja Društva operiranih na srcu, saj so izbrali prav tovrstno delo za ozaveščanje ljudi in tudi kot kvalitetno gradivo ne le za tiste, ki imajo težave s srcem, temveč za vse, da bi bolj pazljivo ravnali z njim.

Zanimivo je, da imate tudi veliko družino. Kako vam uspeva vse usklajevati?

Trenutno sem bolj aktivna v Sloveniji, saj imam dva sinova, triletnega sina Jaka in desetmesečnega dojenčka Tjaša. Ravno zato trenutno večinoma delujem v Sloveniji, in ker živim blizu meje z Avstrijo in Italijo, tudi v bližnjih krajih sosednjih držav.

Besedilo: MIMA // Fotografija: Samo Trebižan