Simpatična Mariborčanka Ana Praznik, ki smo jo pred leti spoznali in vzljubili kot pevko skupine Bepop, že skoraj celo desetletje dela na Radiu Center. Ana, ki jo zadnjih nekaj let prek radijskih valov tudi z veseljem poslušamo, nas je prevzela s pozitivno energijo in pogovor z njo je bil podoben tistemu, ki ga imaš z bližnjo prijateljico ob kavi. Zaupala nam je nekaj podrobnosti iz svojega življenja in nekaj simpatičnih dejstev o življenju nosečnice. Ana bo namreč spomladi prvič postala mamica.
Story: Kljub nosečnosti ste polno zaposleni z delom na radiu in kaže, da je to res dobra služba. Zdi se, da ste radijci izredno vpredeni v družbo in aktivni, predvsem pa nalezljivo pozitivni. Drži?
Ja, to je poanta. S sovoditeljem Silvestrom sva izredno kompatibilna, čeprav sva si dokaj različna. Zdaj sva že v fazi, ko se samo pogledava in veva, kaj si misliva. Meni bi bilo radio zdaj, ko sem ga spoznala že v drobovje, težko kar pustiti in začeti nekaj drugega - tako sem se navadila na ta način življenja in na to, da ljudem v teh težkih časih ponudiš še kaj drugega, da se jim ni treba vznemirjati za vsako zadevo. S sovoditeljem sva si obljubila, da ljudem ne bova 'težila', ker je tega dovolj že v službi, v krogu prijateljev in še kje. Po eni strani pa je kar umetnost biti aktualen, da si nevtralen in hkrati poslušljiv. Če ti uspe biti še zabaven, je pa tako ali tako zmaga! Kar se porodniške tiče, ne mislim biti eno leto doma, ker ne bom mogla zdržati brez službe.
Story: Se pravi, takoj, ko bo možno, boste šli nazaj v službo?
Že zdaj pravim, da bom delala do konca nosečnosti, in takoj, ko bom lahko, bom šla nazaj v službo. (smeh) Imam pa res srečo, da je moj fant Peter po poklicu grafični oblikovalec in ima zelo prilagodljiv delovni čas, kar je vsekakor prednost.
Story: Ste glede na energično osebnost že razmišljali o tem, kakšen bo otrok?
Upam, da ne bo pasiven. (smeh) Ga bova tudi vzgajala v tem duhu, da moraš biti nenehno aktiven, in če bo po meni, zagotovo ne bo pasiven. Mama ima prav, ko reče, da z leti začneš prepoznavati sebe v svojih starših. Vedno sem govorila, da to pa že ne, zdaj se pa tolikokrat zalotim, da sem ista kot mama. (smeh) Rekla mi je, da bom sama videla, ko bom imela otroke, in da mi privošči takega 'gavnarja', kot sem bila jaz. Ja, je bilo kar pestro, ampak po drugi strani pa, če ne bi bilo takega 'živca', bi bili verjetno zelo dolgočasna družina. Pravzaprav si želim, da bi bil ta otrok energičen.
Story: Kako pestro pa je vajino življenje s partnerjem? Po osebnem opisu na spletni strani vašega delodajalca je razvidno, da z vami ne more biti dolgočasno, saj ni stvari, ki se je ne bi lotili.
Oba zelo rada potujeva in imava družbo prijateljev, s katero sva se odlično ujela, in skupaj potujemo z avtodomom. Zadnjih nekaj poletij smo šli z avtodomom na turo pa tudi spomladi ali jeseni gremo na kakšno bližnjo turo po Italiji in okolici. Lani smo prečesali Francijo, kar je bilo res noro! Predlanskem pa smo se odpravili na Baltik in videli Litvo, Latvijo in Estonijo ... V 14 dneh smo naredili 4.800 kilometrov. Sopotnika sta tako zabavna in zanimiva, imata pa še dva velika psa, ki gresta vedno in povsod zraven, pa kitaro imamo in vse ... Noro, kot neki hipiji. (smeh)
Story: Zdaj je na poti še en mali hipi ... (smeh)
Letos sicer ne bomo mogli potovati, ker maja pride otrok na svet in bi bilo preveč. Tudi za psa, ki gotovo ne bi bila navdušena nad deročim se otrokom. (smeh)
Story: Menda ste tudi adrenalinska odvisnica in skoraj ni športa, ki ga ne bi preizkusili. Je res tako, in če je, boste lahko preživeli brez tega do konca nosečnosti?
Ne, ne, seveda obstajajo še športi, ki jih nisem poskusila. (smeh) Všeč so mi takšni, kjer je treba iti malo prek sebe. Poskusila sem windsurfing in to delala kar nekaj let. Želim pa si opraviti potapljaški tečaj! To sva želela s Petrom narediti letos, pa naju je otroček malo 'zafrknil', a imam v načrtu tudi to in gotovo se bo zgodilo. Lani sem odkrila oviratlone in brave run, gladiatorji in to ... Gre za ekipni šport, kjer tečeš nekaj kilometrov in imaš vmes ovire - od velike traktorske gume do zidu in plavanja čez reko, plazenja skozi blato ...
Story: Potem imate kar veliko kondicije. Kako jo ohranjate med nosečnostjo?
Zdaj sem se vpisala na jogo za nosečnice, ki so mi jo priporočile prijateljice. Menda ni samo joga, ampak te tudi poučijo, kako bo pri porodu ... Pa sem si mislila, kaj, ali moram že to poslušati. (smeh). Če mi kaj ni všeč, ponavadi kar malo dam ven z glave. Po porodu bom pa tako ali tako dojila in takoj shujšala. (smeh) Pa teči bom začela takoj, ker bo otrok tako zelo priden in bo spal. (smeh)
Story: Zelo dober načrt!
(smeh) Kajne? Šalo na stran, tako kot si otroka narediš, tako je, kajne? Če mu rečeš, da je prišel v tvoj svet, kjer se mora prilagajati tebi, nima druge izbire. Ne bi rada postala takšna mama, ki bi opustila svoje življenje. Meni je moje všeč in želim ga kvečjemu nadgraditi. Tako tudi jemljem tega otroka in si želim, da bi vse te stvari, ki jih rada počneva s Petro, počeli v troje. Ne mislim se zapreti med štiri stene in razmišljati samo o tem, da mi otrok ne bo padel.
Story: Potem ni skrbi, da bi postali ena od tistih mamic, ki nenehno govorijo o svojem otroku?
Joj, nikoli ne reci nikoli. Prvih nekaj mesecev se ti tako ali tako nič takega ne zgodi. Sprva se bo gotovo veliko govorilo o tem, kako bolijo dojke. (smeh)
Story: Boste imeli dovolj prijateljic, ki vas bodo z veseljem poslušale?
Ja, jih je kar nekaj. Lahko bom izbirala. (smeh)
Story: Noseča pa je tudi Alenka, prav tako nekdanja članica skupine Bepop.
Sta se dogovorili?
Ne. (smeh) Zelo kmalu ima rok, je hecno, ne? Še večja šala pa je, da ima Tinkara tri punčke, Simon dve, Alenka pa eno in so očitno same punčke! Zdaj pa name polagajo, da naj bo fant, da malo razbijemo. (smeh)
Story: Lahko bi ustvarili dekliški Bepop 2.
(smeh) Bomo videli ...
Story: Ste kdaj razmišljali, kako bi potekalo vaše življenje, če ne bi bilo Bepopa? Kaj bi počeli zdaj?
Seveda sem. Predvidevam, da bi se vrgla v kakšen šport. Pojem od drugega razreda, poleg tega pa sem imela nenehno tudi šport in sem bila v obeh 'disciplinah' kar uspešna, le da me je malo začel mučiti čas, pa so doma rekli, naj se odločim za eno ali drugo. Odločila sem se za glasbo, in če to ne bi uspelo, bi poskušala najti pot nazaj k športu. Tako si vsaj mislim, ne vem pa, kako bi bilo.
Story: Kako je potem prišel na vrsto radio?
Poklical me je odgovorni urednik z radia. Pojma nimam, od kod in zakaj jaz, in tega ne ve niti on. Vprašal me je, ali bi prišla delat, in šla sem poskusit, ali bi to bilo zame.
Story: Kakšen je bil prvi poskus?
Sedela sem za računalnikom in nič mi ni bilo jasno. Nekaj so mi dali delati in nisem vedela, kako in kaj, stara sem bila 24 let. Začela sem na dnu, kar se mi zdi super, in mislim, da bi moralo biti tako povsod, saj se le tako naučiš vseh ravni in na koncu razumeš podjetje oziroma službo v celoti. Začela sem kot nekdo, ki je brskal po internetu, potem pa vsakič bolj na široko. Pozneje sem postala producentka jutranjega programa in začela snemati reklame, potem pa sem počasi postala moderatorka.
Story: V službi ste tudi izjemno radi dobrodelni in velikokrat ste bili priča različnim akcijam, ko je šlo za dobrobit otrok. Ste kaj bolj čustveni v tem obdobju?
Zelo. Ko je Prevc zmagal, sem jokala kot nora, potem pa še himna ... in jaz v glasen jok. (smeh) Še zdaj mi gre na jok. Čeprav so nihanja kar silna, v nekem trenutku jokaš, v drugem pa bi najraje razbila kuhinjo. (smeh)
Napisala Manja Plešnar
Fotografije Natalija Jelušič Babič
Novo na Metroplay: ""Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del
