Ana Soklič: Velikokrat je želela odnehati

Glasba je 28-letno Ano Soklič navdušila v otroških letih, ko je v petem razredu osnovne šole zapela skladbo Darje Švajger. Svojeglav značaj je pokazala že takrat, ko se ni uklonila učiteljici, ki ji je rekla, naj si raje izbere kakšno lažjo pesem.

Svojemu značaju je ostala zvesta tudi na šovu X Factor, kjer so je ničkolikokrat označili za trmasto, depresivno, tudi psihično nestabilno, vendar pa sama zase pravi, da je v resnici izjemno srečna oseba.

Story: Kako ste doživeli svoj zadnji nedeljski večer na odru? Je bilo slovo čustveno?

Vsem tekmovalcem je bila glasba skupna točka. Glasba je običajno nabita s čustvi, ki so se skozi oddaje samo nabirala, zato je razumljivo, da tudi slovo ni minilo brez njih. Sama sem zadnji večer doživljala z mešanimi občutki, zato je bilo večino časa razburkano razpoloženje, zaradi česar sem tisto noč spala le štiri ure.

Story: Poleg prepoznavnega glasu smo si vas zapomnili prav po teh čustvih, tako pozitivnih kot negativnih, ki jih nikoli niste skrivali ...

Dejstvo je, da sem v zasebnem življenju enaka oseba, kot me vidite na odru, čustev nikoli nisem znala skrivati in nekako mi ne uspeva, da bi bila bolj diplomatske narave. Vse, kar čutim, običajno izrazim navzven, drugim dam vedeti, kaj si mislim, in to se mi velikokrat tudi maščuje.

Story: Vaše obnašanje in izražanje čustev je bilo tudi na oddaji ves čas v ospredju in običajno ni naletelo na pozitivne kritike. Očitali so vam, da se obnašate kot diva in da se težko prilagajate. Kako ste se spopadli s tem?

Televizija je medij, ki lahko gledalcu posreduje določeno vsebino na tak ali drugačen način. V resnici se lahko stvari odvijajo v eni smeri, medij pa lahko iz tega naredi, kar želi. Sicer pa sem po naravi zelo zahtevna oseba, tako do sebe in posledično tudi do drugih. Z delom človek marsikdaj naleti na ovire in nesoglasja in sama sem dober primer, kako tudi v takem primeru ne smeš obupati. Pozitivnost je zame zelo dvoumen pojem, očitali so mi, da sem preveč negativna oseba, vendar se s tem ne morem strinjati. Vsaj kar se glasbe tiče, nasploh v življenju nikoli nisem imela neke trdne podpore, vendar vseeno nisem odnehala. V resnici sem imela le dve osebi, ki sta me spodbujali s tem, ko sta mi rekli, nadaljuj, saj to, kar počneš, počneš dobro, preostali pa se po navadi kar skrijejo in odidejo.

Story: Pa sami sebe imate za pozitivno osebo? Prejšnji odgovor ima dokaj depresiven prizvok ...

Samo sebe imam za izredno pozitivno osebo, saj sem v zadnjih letih naredila ogromen napredek pri svojem vokalu, najbolj pa me preseneča to, da sem bila tega zmožna, čeprav mi razmere niso bile pisane na kožo. Se mi zdi, da sem ravno zaradi tega lahko iz dane situacije potegnila še toliko več, to me je spodbujalo in motiviralo, da sem še bolj 'grabila' in delala.

Story: Če bi imeli še eno priložnost, bi kaj spremenili glede svojega obnašanja? Mislite, da bi na šovu prišli dlje, če bi znali bolje prikriti svoja čustva in bi se osredotočili le na pevski del?

Mogoče, da res, vendar ne verjamem, da bi se iz tega lahko izcimilo kaj dobrega. Eno ne gre brez drugega, jaz sem takšna z razlogom. Moje petje je odraz moje celotne osebnosti, ne znam peti in se samo smejati v kamero, obojega ne moreš imeti. S tem sem se najbolj ukvarjala tako na šovu kot tudi pred njim, saj me ta čustvenost v petju marsikdaj pripelje do roba. Veliko je bilo govora o tem, da je treba stopiti na oder, biti to, kar si, in pokazati svoje občutke, vendar to ni vedno tako. V tujini je ta meja malo bolj zabrisana. Če pogledamo Jennifer Hudson, ki poje zelo življenjsko, s polno sugestije in čustvi, je zagotovo ne bi ocenili kot agresivne možače, kot so nekateri mene. Ta stereotip, da more biti ženska samo všečna in ljubka z nasmehom na obrazu in neko distanco, mi ni blizu. Mislim, da bi imela v nasprotnem primeru veliko manj težav. Vsekakor pa sem prepričana, da če bi znala biti malo bolj diplomatska in manipulativna, na odru zagotovo ne bi tako dobro odpela.

Story: Tudi na ta račun je padlo veliko kritik, češ da ste sami sebi največja ovira ...

Tako nekako je bilo prikazano, ampak mislim, da ni tako. Najbolj sem vesela tiste publike, ki lahko vse to postavi na stran in ocenjuje izključno moj nastop. Mislim, da v tem pogledu ni bilo nobene ovire, saj sem vse izzive izpeljala korektno in tega mi ne more nihče očitati.

Story: Aleš Uranjek, eden izmed žirantov, naj bi izjavil, da ste psihično nestabilni. Ste mu to kaj zamerili?

(smeh) Ne vem, kako on sam dojema pojem psihične stabilnosti. Če človek v nečem vztraja in nikoli ne vrže puške v koruzo, je psihična nestabilnost na zelo majavih in spolzkih tleh, vsaj kar se njegove izjave tiče. Po koncu oddaje sva sicer izmenjala nekaj besed, vendar sem prepričana, da bo priložnost, ko se bova lahko o tem bolj resno pogovorila, še prišla. Mu pa tega ne zamerim, tudi drugim, ki so komentirali po svoje, nimam nič, to sta bila vse le šov in tekmovanje.

Story: Mislite, da vam je to, da ste imeli že prej samostojno glasbeno kariero kot Diona Dimm, tokrat hodilo v prid ali škodo?

Sama sem najboljši primer in odraz stanja na slovenski glasbeni sceni. Kot Diona Dimm sem nastopila na mnogih festivalih in oddajah, veliko sem dala skozi, vendar pa sem se po določenem času, ko ni bilo nobenega premika, raje kar umaknila. Moje glasbene ambicije so drugačne in najbolj me žalosti to, da če razmišljaš dolgoročno in globalno, ti v Sloveniji nihče ne bo pomagal. Drugo pa je to, da če si uspešen v Sloveniji, boš glasbeno zelo težko prodrl v tujino, eno z drugim ni pogojeno.

Story: Nekaj časa ste tudi sami živeli na Švedskem ...

Imela sem pogodbo s švedsko založbo, vendar se sodelovanje ni izšlo. Večina ljudi ima napačno predstavo o tujini, češ da je potreben samo lep glas in ti je uspeh zagotovljen. Priložnost se ne ponudi kar sama od sebe, trg zunaj je krut, vrednote skoraj ne obstajajo več. Predvsem je pomembno to, da se ob pravem času znajdeš na pravem mestu in ob pravih ljudeh. Kot bi iskal šivanko v kupu sena. V primeru, da to šivanko najdeš, pa se zatakne pri denarju. Sama sem imela priložnost navezati stik s producentom Michaela Jacksona, ki sem ga navdušila s svojim glasom, vendar pa je bilo njegovo prvo vprašanje, kolikšno finančno podporo imam na voljo. Ta posel je resnično krut, nekako tako je, da če te še tako potiskajo k tlom, da ti iz vratu brizga kri, boš moral vseeno reči, da uživaš, saj je za teboj vrsta ljudi, ki bodo to z veseljem storili namesto tebe.

Story: Glasba je torej vaše življenje, kaj pa vam predstavlja največjo sprostitev?

To je obrabljena fraza, ampak glasba je res moj način življenja in potreben je pogum, da se spustiš v te vode brez kakršnekoli varnostne mreže in podpore, saj je tveganje preveliko. Na žalost je rezultat mojega glasbenega dela zadnjih sedmih let le zvočni zapis mojega avtorskega materiala, nimam pa lepega vrta, super velikega stanovanja, polne omare dragih oblačil, imam pa srečo, da si lahko s svojim poklicem prislužim dovolj sredstev, ki jih lahko vlagam naprej v glasbo. Imam svoje podjetje za grafično oblikovanje, in ker sem sama svoj šef, imam ta privilegij, da lahko sama razpolagam s svojim časom. O vseh teh stvareh zelo težko govorim, saj ljudje po navadi dobijo le košček vtisa o tebi, širše slike pa ne vidijo in ne razumejo, zato so si nekateri tudi ustvarili napačno mnenje o meni.

Story: Ste si postavili kakšno zgornjo mejo, do kdaj boste vztrajali v glasbi?

Velikokrat sem se znašla na točki, ko sem hotela kar odnehati, vendar me je glasba vedno potegnila nazaj. Definitivno se želim podati v tujino, mogoče pa poskusim tudi na angleškem X Factorju.