Smučarska tekačica Anamarija Lampič, prikupna svetlolaska z iskrenim nasmehom, trenutno v nasprotju z večino Evropejcev ne razmišlja o počitnicah na morju, ampak trdo trenira za novo zimsko sezono.
A motivacije za garanje ji niti malo ne manjka, sploh po fantastičnem drugem mestu, ki sta si ga s Katjo Višnar pritekli na ekipnem sprintu v klasičnem slogu na svetovnem prvenstvu v Seefeldu. Triindvajsetletnica kot prava profesionalka, ki ve, da je šport njen poklic, tudi v najhujši poletni vročini trenira dvakrat na dan, od štiri do pet ur. V poletnem pripravljalnem obdobju tako kot vsi zimski športniki v resnici najbolj gara, saj mora telo pripraviti, da bo zdržalo vso sezono, da bo lahko brez poškodb in bolezni tekmovala ter prenesla vse napore. Anamarija prihaja iz zelo športne družine, saj je njen oče Janez Lampič, nekdanji kolesar, ki je leta 1984 nastopil na poletnih olimpijskih igrah v Los Angelesu, mama je navdušena alpinistka in plezalka, brat Janez in deset mlajša sestra Tinkara pa sta prav tako kot velika sestra zajadrala v smučarsko tekaške vode. Mladenka, doma iz Valburge pri Smledniku, se rada spominja, da je bila v otroštvu njena vzornica Petra Majdič, ki ji je ob zmagi na eni od tekem v mlajših kategorijah podarila 'ogrevalo', ki ga hrani še danes. V tek na smučeh se je zaljubila že v prvem razredu osnovne šole in ta ljubezen še traja.
Na športni poti pa Anamariji ni bilo vse postlano le z rožicami, saj so ji v sezoni 2016/17 zdravniki na srcu odkrili napako. Vrhunska športnica je tako morala prestati dve operaciji, od zdravnikov pa celo slišala, da morda nikoli več ne bo smela tekmovati.
Za revijo Liza je športnica povedala: “To je obdobje, ko so bili zame neki trenutki zelo težki. Imela sem tri operacije srca in takrat mi ni bilo ravno lahko. Z mano ni bilo nekaj zelo narobe, šlo je za aritmijo, ki se na srečo ni pojavljala med treningi, saj mi je srce poskočilo v mirovanju. Šla sem na pregled in ugotovili smo, da je potrebna operacija, ablacija srca. Ta pa poteka tako, da ti gredo prek dimelj s cevko do srca in ti žgejo celice, ki povzročajo aritmijo, moraš pa ležati pet ur povsem pri miru, kar ni ravno prijetno. Ko sem šla tretjič na operacijo, sem rekla, da ne grem več. Samo če me bodo prej uspavali. Vse te že začne boleti, zadnja stran telesa pa otrpne. Na srečo je za zdaj vse v redu, nimam nobenih težav in upam, da bo tako še naprej.”
Zdaj je Anamarija zdrava in v odlični formi, ciljev za prihodnost pa ji ne manjka. Ob zlatih medaljah in olimpijskih igrah ima nekje v glavi tudi željo po družini in hiši ali, kot je povedala za Lizo: “Rada imam otroke, veselo družbo in zdi se mi, ko bo čas za družino, da bom tudi jaz imela več kot dva otroka.”
