Ko so Lepa dekleta leta 1981 izšla na dvojnem albumu Ideje izpod odeje in se prodala v 100 tisoč izvodih, so zlezla v uho, tako kot priredba sicer ameriške Yankee Lady (Gorska roža), Ko zvonovi zapojo, Vse manj je dobrih gostiln pa Martinov lulček z istega albuma, in tam ostala vse do danes. Kot še številne druge njegove z albuma pred tem in še kakšnih zdaj že skoraj 20 po njem.
In kot je ostal na sceni tudi Andrej Šifrer, ki se je rodil pred dobrimi 60 leti v Stražiču pri Kranju in bi najbrž postal pravnik, za kar se je tudi došolal, če mu mama Pavla ne bi kupila kitare in ga vpisala med tabornike in če mu oče France ne bi pripovedoval zgodb. (Pa čeprav ni mogel razumeti, da se svet postaral je za dobrih štirideset let, od takrat, ko je naš ata bil še mlad ...)
Se pa svet medtem ni nehal spreminjati in tako danes nihče več ne prodaja svoje glasbe, kot jo je nekoč, niti Šifrer ne. Spremenilo se je še marsikaj, in to precej v smislu tiste njegove iz Vse manj je dobrih gostiln, ko pravi: »Znanost in tehnika, avto, televizija, so prikovali te v zlati brlog.« Pa takrat vse računalniško-telekomunikacijske navlake niti še ni bilo na obzorju.
In ker gre številnim to na jetra, ker se številni še spomnijo, kako se je pogovarjati s prijatelji ob pivu, in ne po Facebooku, se najbrž ni bati, da bi se uresničile Andrejeve nočne more in bi v bližnji prihodnosti stopil na oder največje dvorane Cankarjevega doma pa tam spodaj ne bi bilo nikogar.
Andreja pa moti in skrbi še nekaj drugega.
Ne razume namreč neverjetno navdušenje Slovencev nad hrvaško in srbsko glasbo: "Tega ne razumem, tako kot ne razumem, zakaj na Zbiljski noči nastopata Daniela in Neda Ukraden. Meni Kora [najmlajša hči] pravi, da njene sošolke poslušajo 'čefurke', kot jim same pravijo. Ne vem, kaj se je zgodilo in kdaj."
Pa rešitev?
"Ne vem, kaj bodo kvote rešile, če se vrti slovenska glasba med tretjo in četrto uro zjutraj. S tem nismo ničesar rešili. Zanimivo je, da se na Hrvaškem vrtijo hrvaške pesmi, v Avstriji na smučanju njihove, v Italiji v Dolomitih italijanske. Mislim, da dalmatinska pesem paše v Dalmacijo in je fajn, da pa žičničar v Kranjski Gori vrti Dragojevića in Dalmatince, pa nekako ne gre. Potem je pač z nami nekaj narobe. Ali z nami, ki glasbo delamo, ali pa z občinstvom. Ampak publike ne moreš zamenjati. [smeh]"
Preberite več na Playboy.si
