Andrej Težak Tešky: “Ljudje ne verjamemo v svojo moč”

Andrej Težak Tešky: “Ljudje ne verjamemo  v svojo moč” (foto: arhiiv #standupmaratonec) arhiiv #standupmaratonec
Vir: Nova
22. 5. 2018

Čeprav je Andrej Težak Tešky vajen izzivov, lani se je namreč podal na 600 kilometrov dolgo tekaško preizkušnjo, pa ga letos čaka nekaj povsem novega. V 33 dneh bo namreč #StandUpMaratonec premagal 33 vrhov, ob dobri družbi pa bo na vrhu poskrbel tudi za zabavo. S prijatelji, stand up komiki, bodo namreč nasmejali zbrano družbo, ob tem pa pomagali tudi novim pomoči potrebnim družinam iz programa Botrstvo.

Ideja o 33 slovenskih vrhovih se mu je utrnila povsem spontano, saj med svoje tekaške podvige rad uvršča tudi višinske proge. "Ko sem začel praktično s kavča trenirati za prvi podvig, sem zelo hitro naletel na ekipo 'trail' tekačev, s katerimi tečem od takrat. Z njimi sem se že pred lanskim projektom podal na marsikateri hribovski tekaški podvig. Že med projektom #standupmaratonec 1 je bilo jasno, da grem z naslednjim v hribe. Ker bi rad, da se mi pridruži čim več ljudi, sem tek zamenjal s hojo. Zame bo to vseeno velik izziv, ker bom šel prav vsak dan, za ljudi, ki se mi bodo pridružili, pa bo malo resnejši sprehod," nam je pojasnil Tešky, ki je že v otroških letih užival v hribolazenju. S starši in družinskimi prijatelji so vsako leto obiskovali Vogel ali Veliko planino, potem pa od tam nadaljevali pot po okoliških hribih in planinah. "Takrat se sicer nisem tako navduševal kot danes, je pa zagotovo to pustilo v meni ljubezen do višav, vsaj toliko kot film Kekec," nam je z nasmehom na ustnicah zaupal stand up komik.

Andrej Težak Tešky: “Ljudje ne verjamemo  v svojo moč”

Z naravo pa ga je povezalo tudi taborništvo. V mladih letih se je tako pridružil tabornikom in že zelo kmalu odšel na svoje prvo taborjenje. V osnovni šoli je vzljubil bivanje v naravi, kot srednješolec in študent pa je bil vodnik številnim mlajšim tabornikom. Tudi s taborniki je tako prehodil številne hribe, na orientacijskih tekmovanjih pretekel marsikateri gozd in tega se danes z veseljem spominja.

Vendar pa njegov odnos do visokogorja vseeno ni bil vedno tako rožnat. "Vmes sem imel obdobje rokenrola, v katerem sem popolnoma zarjavel, 20 in več let nisem delal praktično nič za svoje telo, če ne štejem rolkanja po Ljubljani. 9. decembra 2016 smo šli na Polhograjsko Grmado gledat super luno. Takrat sem prvič tekel v hrib, in ko so me povabili na naslednji trening, sem povabilo vzel zelo resno. Od takrat obožujem hitro premikanje po naravi, preskakovanje korenin in kamnov, grizenje v hrib in neverjetno dober občutek, ko prideš do vrha," prizna. Tako je sčasoma le obudil spomin na taborniška leta, čeprav v sebi nikoli ni povsem prenehal biti tabornik. "Še vedno mislim, da to ni hobi, ampak način življenja, in čeprav sem to vmes za lep čas prekinil, sem samo potreboval eno brco, da sem se vrnil v tisti čas. Oči se mi odprejo vsak dan znova, zavedam se tega, da sem del te vsemogočne narave, da se nisem jaz povezal z njo, ampak sem vedno bil del nje," pove z navdušenjem.

Prav zaradi svojega odnosa do narave želi tudi druge spodbuditi, da se zavejo lepot okrog nas in začnejo spoštovati vse, kar nam ponuja mati narava. In kje se po njegovem mnenju do narave obnašamo najbolj mačehovsko? "Na čisto preveč področjih. Ne zavedamo se tega, da s tem samo škodimo samim sebi in ljudem okoli sebe. Vsakič znova se razjezim, ko najdem odvržene smeti v naravi. Višje grem, manj jih je, ampak ko najdem kaj takega v visokogorju, me toliko bolj razjezi, saj tega ljubiteljem narave in hribov ne bi pripisal," potoži Tešky, ki rad zahaja v naravo, tako sam kot tudi v družbi.

Priznava, da se je v naravi odlično družiti s podobno mislečimi ljudmi, ki jim je prav tako blizu narava, in se z njimi poditi po stezicah ali celo brezpotjih. Včasih pa mu ustreza, da se med drevesa in v hrib poda tudi sam, po navadi ponoči, ko se podi po gozdu z lučko ali brez in sestavlja misli, odganja stres in se sploh znebi vsega, kar ga muči. Prav zato si želi, da bi ljudje znali naravo ceniti, ne pa uničevati na račun dobička, v naravi vendarle nismo doma, temveč na obisku: "Rad bi, da bi vsak hribolazec v mislih in dejanjih bil tudi neki varuh narave, opozarjali bomo na to, da tam živijo živali in rastline vsak dan, mi pa smo tam samo na obisku. Da se moramo kot gostje tudi obnašati, ne gaziti po cvetlicah ali jih trgati, ne z dretjem ali celo preganjanjem plašiti živali in za sabo pustiti gore čiste in čim bolj nedotaknjene."

Projekt pa bo imel tudi dobrodelno noto, medtem ko so lani z zbranimi sredstvi pokrili kar 27 letnih botrstev, si želi letos izkupiček še povečati. Prav zato upam, da bodo ljudje tudi letos tako solidarni in prijazni, kot prvo leto. S svojo udeležbo in prispevkom lahko pomagate tudi vi, ne mislite, da en sam človek ne more narediti razlike. "Ljudje ne verjamemo v svojo moč, raje sledimo množici, pa čeprav vemo, da je tako narobe. Množica pa prepogosto sledi enemu voditelju, ki jo zlahka prevara. Vsak bi se moral najprej postaviti zase, potem pa pogledati okoli sebe in pomagati sočloveku. Tako bi bilo vsem bolje na tem svetu," še zaključi Tešky.

Besedilo: Nika Arsovski

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri