Pionir domače stand-up scene Andrej Težak Tešky in specialist za alternativno komedijo Ceh za smeh vse do 20. maja izvajata športno-zabavni projekt #StandUpMaratonec. Tešky bo v desetih dneh pretekel 500 km in obiskal 30 slovenskih mest, v vsakem pa bo s svojimi kolegi nasmejal občinstvo s stand-up nastopom.
Zzgovornim komikom smo se dobili na klepetu, kjer nam je med drugim zaupal tudi, kaj je razlog za njegovo vidno izgubo 15 kilogramov.
Andrej, od kod je prišla ideja za ta projekt?
Najprej naj poudarim, da sem se nazadnje s športom ukvarjal pred 25 leti. Ker že dolga leta sodelujem z Red Bullom, sem šel teč na Wings for life. To je bilo pred tremi leti in takrat sem šel dobesedno s kavča. Pretekel sem 13 kilometrov, kar je za nekoga, ki ne teče, ogromno. Ampak meni se je zdelo to čisto premalo. Rekel sem si, da bom po tem začel trenirati, pa nisem. Nato sem šel naslednji dve leti spet teč, a sem spet pretekel približno isto razdaljo. Zato sem se po tretjem poskusu odločil, da bom resno začel hoditi na tekaške treninge.
Pa ste to tudi storili?
Seveda! Tam je tudi moj trener Boštjan Gams, s katerim se med treningom veliko pogovarjava. V pogovoru sem mu rekel, da bom naredil svoj projekt, v katerem bom pretekel Slovenijo in v vsakem mestu na poti nastopal. Na začetku se je nabralo več kot 800 km in 50 nastopov. Temu smo se malo smejali, jaz pa ponoči nisem mogel spati, saj sem ves čas razmišljal o tem. Nato sem se odločil za 500 km, 30 nastopov in 10 dni.
In potem ste se vrgli v tekaške treninge?
Zaradi te ideje sem se odločil tudi bolj intenzivno trenirati. Spoznal sem ljudi, ki veliko tečejo, šel na nekaj 'trail' maratonov. To so maratoni po terenu, se pravi po gozdu, po potkah, po gorah.
In koliko časa že intenzivno trenirate?
Devet mesecev. Ampak od decembra lani pa tečem tiste 'prave' kilometre, ki štejejo.
Koliko kilometrov pretečete na dan?
200 km na teden, tečem šestkrat na teden. En dan imam prosto, a ne zaradi počitka, temveč zaradi drugih obveznosti.
V katerem delu dneva najraje tečete?
Večinoma zvečer, ko je že konec dneva, da lahko potem samo še padem dol. Veliko teh tekov je bilo ponoči. Razlog za to je tudi družba, ki sem jo spoznal, in skupaj tečemo po hribih. Gremo na Grmado, Polhograjsko hribovje, na Tošč, na Krim. Večinoma tečemo v ljubljanskem okolišu. Vsak torek pa tečemo na Rožnik. Dni ne imenujemo več torek, sreda, četrtek, ampak Krim, Grmada, itd ... Ob sobotah pa tečem daljše teke, recimo maratone, ultramaratone.
Kaj pa čez zimo, ste tudi tekli zunaj?
Takrat sem tekel še več, tudi zunaj. Ne maram teka po tekaških napravah v fitnes centrih.
Zakaj ne?
Zato, ker se zgubi namen, zakaj greš teč. Najlepše je teči nekje po naravi, zato rad tečem po hribih, saj je raznolik teren. Tudi, če je sneg ali blato ...
Kakšno je počutje v zadnjih devetih mesecih? Zdi se mi, da ste kar precej shujšali?
Ja, 15 kg v zadnjih treh mesecih. Pozna se mi na telesu, še bolj pa na počutju. Veliko več koncentracije imam, počutim se odlično. Tek te res prevzame.
Kako kombinirate prehrano in tek?
Odreči se mi ni bilo treba ničemur, morda sem na začetku še več jedel. Moraš pa paziti, da ne ješ pred treningi, da vmes preteče dovolj časa, vsaj štiri ure. Sploh kadar so to naporni teki v hrib.
Kaj pa jeste pred treningom?
Ogljikovi hidrati so priporočljivi zvečer, če greš zjutraj na tekmo. Ter čim več zelenjave. Jaz sem sicer tudi vegetarijanec in mi to seveda ne pomeni nobenih težav. Po teku pa jem beljakovine.
Kaj pravi okolica na vašo novo podobo?
Seveda so opazili razliko in so navdušeni. Čeprav mi velikokrat rečejo, da sem nor. Sploh zdaj, ko sem pripravljal ta projekt. Pravijo, da oni ne bi mogli toliko preteči niti s prstom po zemljevidu.
Barbara Majić